Na nedavnem televizijskem soočenju med Janezom Janša in Robertom Golobom pozornost ni bila usmerjena zgolj v politične argumente, temveč tudi v to, kdo stoji ob strani partnerju oz. možu v ključnih trenutkih. Dogodek je tako razkril še eno dimenzijo političnega prostora – vlogo partnerjev, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo pošiljajo jasna sporočila.
Urška Bačovnik Janša je soočenje spremljala v živo in pri tem delovala zbrano ter samozavestno. Njena drža ni bila vsiljiva, a hkrati dovolj odločna, da je dala vedeti, da razume težo trenutka. S tem je ponovno potrdila, da svojo vlogo vidi širše – kot del javne odgovornosti, ki presega zgolj zasebno podporo.
Povsem drugače je bilo na strani Roberta Goloba, kjer partnerke ni bilo. Tina Gaber se dogodka ni udeležila, premier pa je pojasnil, da se praviloma izogiba televizijskim nastopom. To pojasnilo je pri delu javnosti vzbudilo pomisleke, saj gre za osebo, ki sicer deluje tudi v medijskem prostoru in ji izpostavljenost ni tuja. Obstoječi premier je tako stal sam, sicer pokončno toda ne vemo kaj se je dogajalo v njegovih mislih. Mnogim se je tudi zasmilil.
Odsotnost Tine Gaber Golob na dogodku, ki je pritegnil veliko pozornosti, je zato sprožila vprašanja o podpori v ozadju. Po odzivih na spletu so nekateri dobili vtis, da v pomembnih trenutkih ne stopi v ospredje, kar je še dodatno poudarilo kontrast med obema paroma.
Razlika v pristopu je bila tako očitna. Medtem ko Urška Bačovnik Janša svojo vlogo razume kot aktivno in javno, a še vedno zadržano, ko gre za politiko, se na drugi strani zdi, da prevladuje bolj zadržana strategija. Ali gre za premišljeno odločitev ali za spregledano priložnost, ostaja odprto vprašanje. Vsekakor pa takšni trenutki razkrijejo, kdo je pripravljen stopiti bližje središču dogajanja in prevzeti del odgovornosti – tudi takrat, ko reflektorji niso neposredno usmerjeni vanj.
notranjska.si