Po izvolitvi Janeza Janše za novega predsednika vlade se je na družbenih omrežjih in v političnih krogih vnela nova razprava: zakaj Robert Golob še vedno uporablja vladne profile in nastopa kot predsednik vlade, če pa naj bi mu funkcija po ustavi že prenehala?

V javnosti se vse pogosteje omenja 115. člen slovenske ustave, ki določa, da funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane novi državni zbor. Kritiki aktualne oblasti opozarjajo, da mnogi napačno razumejo razliko med “prenehanjem funkcije” in “opravljanjem tekočih poslov”.

Po ustavni logiki namreč predsednik vlade po konstituiranju novega državnega zbora formalno ni več polnopravni predsednik vlade, ampak zgolj opravlja tekoče posle do imenovanja nove vlade oziroma novih ministrov. Prav zato se zdaj pojavljajo vprašanja:

  • ali je pravilno, da se Robert Golob še vedno predstavlja kot predsednik vlade,
  • ali gre zgolj za tehnično prehodno obdobje,
  • ali pa za politično manipulacijo in zavajanje javnosti?

Na družbenih omrežjih so se pojavili ostri komentarji, da gre za “ustavni diletantizem”, saj številni politiki in mediji po mnenju kritikov namenoma zamegljujejo razliko med dejansko funkcijo in opravljanjem tekočih poslov.

Del pravnikov sicer opozarja, da gre pri takšnih situacijah predvsem za ustaljeno ustavno prakso. Čeprav mandat formalno preneha, dosedanja vlada do oblikovanja nove še vedno opravlja nujne naloge države, da ne pride do institucionalnega vakuuma. Toda kritiki odgovarjajo, da je bistvo drugje: opravljanje tekočih poslov ni isto kot polni mandat predsednika vlade – in upravljanje z vladnimi profili ter širjenje nepravih informacij, definitivno ne spada med tekoče posle.

Po njihovem mnenju bi morale biti tudi javne komunikacije, vladni profili in uradni nastopi temu primerno prilagojeni, saj naj bi v nasprotnem primeru javnost dobivala napačen vtis o dejanskem stanju oblasti v državi.

Vse skupaj dodatno razgreva že tako napeto politično ozračje po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja. Slovenija se tako znova sooča z ostrim političnim spopadom ne le glede oblasti, ampak tudi glede same interpretacije ustave in politične legitimnosti. In medtem ko se pravniki prepirajo o ustavnih niansah, številni državljani postavljajo precej bolj preprosto vprašanje: kdo dejansko vodi državo ta trenutek?

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA