Skrajneži niti med epidemijo novega koronavirusa ne počivajo in v noči iz petka na soboto so oskrunuli spomenik pobitim domobrancem v Grahovem. Nanj so s krvavo rdečo barvo zapisali: “Zgodovino piše zmagovalec.” Rdeči zločinci so sicer že v preteklosti z lažmi in sovraštvom onečastili žrtve revolucije v Grahovem, napeto pa je bilo tudi ob blagoslovu spomenika leta 2014, ki so se ga udeležili številni vidni politiki. Predsednik SDS Janez Janša je takrat dejal, da branijo temeljno civilizacijsko pravico do groba.
V zadnjem času smo priča novemu in okrepljenemu valu sovraštva s strani levičarjev, komunisti pa očitno ne mirujejo niti v času epidemije novega koronavirusa. Kot so nam sporočili v uredništvo, so skrajneži v noči iz petka na soboto oskrunili spomenik domobrancem v Grahovem.
Nanj so s krvavo rdečo barvo zapisali: “Zgodovino piše zmagovalec.” Na spominski plošči spomenika so napisana imena številnih padlih domobrancev, med njimi tudi znamenitega pesnika Franceta Balantiča.
Spomenik sicer levičarjem že dalj časa predstavlja trn v peti. Predstavniki t. i. gibanja za aktivno državljanstvo Puntarji so tako že leta 2017 ob obletnici začetka 2. svetovne vojne na slovenskih tleh v Grahovem poklonili “žrtvam nacizma”, ob tem pa po Grahovem pri Cerknici paradirali z borčevsko oz. komunistično ikonografijo. Pridružil se jim je tudi predsednik Zveze borcev NOB Tit Turnšek. Čeprav naj bi se prvotno poklonili žrtvam okupatorja oz. udeležencem NOB, pa niso mogli brez sovraštva in so se spravili nad skromno spominsko ploščo.
Branili temeljno civilizacijsko pravico do groba
Na slovesnosti ob blagoslovu spomenika domobrancem se je sicer 6. aprila 2014 v Spominskem parku v Grahovem zbralo več sto ljudi iz vse Slovenije, med njimi tudi številni politiki. Med udeleženci komemoracije je bila tudi Tilka Jesenik Balantič, sestra pesnika Balantiča. Tedanjo slovesnost ob odkritju spomenika domobrancem, padlim 24. novembra 1943, je sicer vodil duhovnik Maks Ipavec, župnik v Begunjah pri Cerknici. Med pridigo je ponovil besede predsednika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika, da gre za spomenik 32 domobrancem, ki so novembra 1943 umrli v požgani postojanki, ki “nikogar ne poveličuje, pa tudi nikogar ne obsoja.”
Tudi takrat je bilo zaradi groženj in nasprotovanj je bilo že nekaj časa pred omenjeno slovesnostjo precej napeto, saj so skušali borčevski komunistični krogi preprečiti slovesnost, tudi z represijo, je še poročala Demokracija.
Članek je bil prvotno objavljen tukaj.
Uredništvo