Na YouTube podkastu Aleša Ernecla je gostoval trenutno najbrž najbolj “vroči” slovenski župan, župan Ilirske Bistrice in član SD-ja, Emil Rojc. Rojc je prvič postal znan širši javnosti, ko se je uprl vodstvu svoje stranke, ker so nasprotovali vojski na meji in ga, ker se je zanjo zavzemal, imenovali za “fašista”. Tega jim še do danes ni oprostil in opravičilo še kar čaka.
Na svojem YouTube podkastu Aleš Ernecl velikokrat gosti zanimive goste, tokrat pa je bil gost prav poseben, saj je šlo za člana SD-ja. Župan Ilirske Bistrice, Emil Rojc, po lastnih besedah član komunistične partije od leta 1979, je že nekaj časa izjemno vroč župan, predvsem zaradi svojega zavzemanja za vojsko na slovenski meji, s čimer je prišel v spor z vodstvom stranke.
V spor z vodstvom stranke pa ni prišel le zaradi svoje drže glede 37. a člena, ampak tudi zato, ker na glas trdi, da z vlado Janeza Janše sodeluje veliko boljše kot s prejšnjimi vladami, v katerih je bil tudi SD. V intervjuju z Erneclom pa je povedal tudi, da s člani SDS-a dobro sodeluje tudi na lokalni ravni in da so mu vedno pomagali, če je bila na vladi njihova stranka. Veliko bolj kot mu pomagajo v njegovi stranki, takoj ko se volitve končajo.
Skrivnost dobrega sodelovanja vidi tudi v tem, da sam ne pogreva tem o drugi svetovni vojni in članom SDS-a ne vsiljuje svoje resnice, oni pa njemu ne njihove. Po Rojčevo se je druga svetovna vojna končala davno in nihče med nami v njej ni sodeloval. “Zakaj ne bi mogla skupaj graditi avtoceste, če sta najina dedka bila na različnih straneh v davni vojni?“
Razmerje med domačini in priseljenci je pomembno
Zanimivo, Rojc je, ob tem, da je seveda odločen zagovornik aktivacije slovenske vojske na meji, povedal tudi, da “razmerje med avtohtonim in priseljenim prebivalstvom je pomembno” in izrecno poudaril, da v tem in v tem, da država ščiti svoje meje, ni nič desničarskega. Dejal je, da ima dobre odnose s priseljenci iz republik bivše Jugoslavije, ki živijo v njegovi občini in da jim pomaga o svojih močeh, ko kaj potrebujejo. Zanj so priseljenci, ki se trudijo integrirati, “naši”.
Spregovoril je tudi o tem, ali levica izgublja delavstvo, delavski razred oziroma ali se delavstvo seli na desnico. Dejal je, da je delavcev, kakršni so bili za časa klasičnega kapitalizma (zgodba o suženjstvu prvih delavcev po naše ne drži, op.p.) danes skorajda več ni, čeprav obstajajo ljudje, ki za minimalno plačo delajo za tekočim trakom in bi jih lahko na nek način primerjali s tistimi delavci. Za te država, po Rojčevo, vse premalo poskrbi (tukaj se z Rojcem najbrž ne bi strinjali, op.p.).
Ne podpiram protestov
Glede petkovih protestov je dejal, da od samega začetka protestov ne podpira in da zagovarja stališče, da mora SD premagati SDS na volitvah. Dodal je, da je morda nekoliko pristranski, saj izhaja iz lastne izkušnje, ko ga je ob njegovem prvem mandatu prejšnja garnitura, po domače povedano, načrtno “j…a v glavo”, pa se zato lahko poistoveti s sedanjo vlado.
Uredništvo, prvotno objavljeno tukaj.
