Vlada Roberta Goloba se je odločila zvišati nadomestilo za brezposelnost. Razlogi so jasni: visoka inflacija, rast plač in prispevkov, višji življenjski stroški ter želja po močnejši, trajnejši socialni državi. A vsak poseg ima tudi posledice. Kaj nas torej čaka in koliko ljudi bo še rado hodilo v službo?
Po novi ureditvi bo nadomestilo vezano na minimalno plačo:
-
najnižje nadomestilo: približno 894 € bruto na mesec,
-
najvišje nadomestilo prve 3 mesece: približno 1.661 € bruto,
-
nato se najvišji znesek postopoma znižuje do 80 % minimalne plače.
Za primerjavo: do konca leta 2025 je bilo najnižje nadomestilo okoli 530 € bruto, najvišje pa 892,50 € bruto, ne glede na rast minimalne plače.
Glavna negativna posledica: slaba motivacija za delo
Najbolj očiten učinek višjega nadomestila je manjša motivacija za slabo plačana dela. Če je razlika med minimalno plačo (po davkih, stroških prevoza in stresu) in nadomestilom majhna, se marsikdo racionalno vpraša: Zakaj bi delal? To ne pomeni, da ljudje nočejo delati, pomeni pa, da nočejo več delati pod slabimi pogoji.
Posledice za trg dela so predvidljive:
-
pomanjkanje delavcev v slabo plačanih panogah,
-
pritisk na delodajalce za višje plače ali boljše pogoje,
-
povečan uvoz delovne sile,
-
nekoliko daljša povprečna brezposelnost, predvsem pri nižjih plačnih razredih.
Večja varnost omogoča bolj premišljeno izbiro zaposlitve, kar je dolgoročno lahko pozitivno. A hkrati se sistem finančno bolj obremenjuje.
Višje nadomestilo pomeni predvsem velik pritisk na javne finance:
-
večje izdatke države,
-
večji pritisk na proračun,
-
več političnih sporov o tem, kdo bo to plačal.
Če gospodarska rast ne bo zadostna, lahko to hitro postane resen problem.
Za manjšino ljudi nadomestilo postane udobna pavza, kar seveda lahko;
-
razjezi delodajalce,
-
poveča razkol med zaposlenimi in brezposelnimi,
-
ustvarja občutek krivice pri tistih, ki delajo za le malo višjo plačo.
Ko se temu pridružijo še druge socialne napetosti, se krepi občutek, da sistem ni pravičen.
Zvišanje nadomestila za brezposelnost je razumljiv odgovor na dražje življenje. A hkrati odpira vprašanje ravnotežja: koliko socialne varnosti si lahko država privošči, ne da bi pri tem oslabila trg dela in zaupanje v sistem.
notranjska.si


























