V javnosti so že pred časom zaokrožili posnetki, v katerih nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković govori o domnevnih nepravilnostih pri projektu drugi tir in omenja kar 2,5 milijona evrov. Gre za izjemno resne navedbe, ki zahtevajo odgovore. Prav zato je pomembno, da ima parlament učinkovita orodja za preiskovanje politične odgovornosti in porabe javnega denarja.

V enem izmed javno objavljenih posnetkov Vesna Vuković govori o informacijah, ki naj bi jih prejela glede projekta drugi tir, pri tem pa omenja tudi znesek 2,5 milijona evrov. Mediji so navedbe povezovali s pogodbo za dodatni nadzor nad projektom 2TDK. Za te očitke javno ni bila predstavljena pravnomočna sodna ugotovitev, zato jih je treba obravnavati kot navedbe, ki zahtevajo preverjanje, ne kot dokazano dejstvo – Toda prav tu se začne bistvo problema.

Če oseba, ki je bila v samem vrhu največje vladne stranke, v pogovoru govori o domnevnem izginotju oziroma sporni porabi milijonskega zneska javnega denarja, potem odgovor ne more biti molk. Ne more se zgodba preprosto izgubiti med dnevnimi političnimi prepiri.

Kdo je preveril te navedbe? Kdo je zahteval dokumentacijo? Katere pogodbe so bile sklenjene? Komu je bil denar nakazan? Zakaj? In ali je bila storitev za ta denar dejansko opravljena?

To so vprašanja, na katera imajo davkoplačevalci pravico dobiti jasne odgovore.

sds.si
Screenshot

Parlamentarna preiskava mora imeti zobe

Prav parlamentarna preiskava je eno izmed orodij, s katerimi lahko Državni zbor raziskuje zadeve javnega pomena in ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij. To izrecno določa tudi zakon.

Če se pri projektu, vrednem več sto milijonov evrov, pojavi sum, da je bilo nekaj milijonov porabljenih nepravilno, mora obstajati možnost, da se pridobi dokumentacija, zasliši odgovorne in preveri, kdo je sprejemal odločitve.

Če se med preiskavo pokažejo podatki, ki kažejo na morebitna kazniva dejanja, pa je nato stvar pristojnih organov pregona in sodišč, da opravijo svoje delo. To je normalno delovanje pravne države. Problem nastane takrat, ko je nadzor mogoče zavlačevati, blokirati ali tako otežiti, da politična odgovornost zastara še preden javnost izve, kaj se je sploh zgodilo.

Tudi Ustavno sodišče je letos poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota v širšem javnem interesu ter da mora biti preiskavo mogoče izvesti v razumnem roku, ne da bi jo bilo mogoče onemogočiti z izmikanjem ali zavlačevanjem.

V nedeljo bomo odločali prav o tem

V nedeljo, 11. oktobra 2026, bomo na referendumu odločali, ali naj se uveljavi novela Zakona o parlamentarni preiskavi. Uradno referendumsko vprašanje se glasi, ali smo ZA uveljavitev ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja letos.

In primer drugega tira lepo pokaže, zakaj vprašanje parlamentarnega nadzora ni neka abstraktna pravna razprava. Gre za naš denar. Če nekdo govori o 2,5 milijona evrov, ki naj bi bili sporni, mora biti mogoče ugotoviti, ali je bila navedba resnična ali ne. Če ni bila, naj se to jasno dokaže. Če pa je bila, moramo izvedeti, kdo je odgovoren.

Najslabša možnost je tretja: da nihče ničesar zares ne preveri in da čez nekaj mesecev vsi pozabijo, da je bilo vprašanje sploh postavljeno.

Pri milijonih javnega denarja ne sme biti nedotakljivih

Parlamentarna preiskava ni sodišče in ne more nikogar obsoditi. Lahko pa razkrije dokumente, rekonstruira politične odločitve, ugotavlja odgovornost ter odpre vprašanja, ki jih mora nato preveriti tudi kdo drug. In prav zato mora biti učinkovita. Ko gre za milijone evrov davkoplačevalskega denarja, ne sme biti pomembno, iz katere stranke prihaja minister, direktor ali funkcionar. Pravila morajo veljati za vse enako.

Če želimo državo, v kateri se na resne sume ne odgovarja z molkom, ampak z dokumenti, dejstvi in odgovornostjo, potem je smisel referendumskega odločanja jasen: v nedeljo glasujmo ZA učinkovite parlamentarne preiskave in ZA to, da se pri javnem denarju stvari razčistijo do konca.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA