Interventni zakon, ki ga predlaga desni trojček – NSi, Resni.ca in Demokrati, za zdaj še ni sprejet. Gre za obsežen zakonodajni paket, ki je trenutno v fazi predloga in političnega usklajevanja, a že sproža burne razprave – predsvem zaradi obljubljenih razbremenitev kot tudi zaradi  finančnih posledic za državni proračun, ki naj bi se sicer obrestvovale v nekaj letih. Zdi se, da je trojček dejansko prisluhnil ljudem (predvsem tistim, ki želijo s svojim delom ustvarjati in doprinašati družbi.)

Kot vidimo spodaj, je primanjkljaj, ki ga je ustvarila Golobova vlada, vsekakor gromozanski, zato se morajo zakoni in ukrepi za pospešitev gospodarstva odvijati hitro – desni trojček tako ni zgubljal časa.

Predlagani zakon posega v kar osem različnih zakonov, med drugim na področju dohodnine, socialnih prispevkov, pokojninskega sistema, zdravstva in davka na dodano vrednost. Njegov osnovni namen naj bi bil razbremeniti prebivalstvo in gospodarstvo ter spodbuditi gospodarsko aktivnost.

Eden ključnih ukrepov je znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila na pet odstotkov. Med izdelki, ki bi bili deležni nižje stopnje, so kruh, moka, meso, mlečni izdelki, sadje in zelenjava. Poleg tega predlagajo tudi začasno znižanje DDV na energente, kot so elektrika, plin in ogrevanje, in sicer na 9,5 odstotka za obdobje devetih mesecev.

Na področju nepremičnin zakon predvideva znižanje davka na oddajanje premoženja v najem z 25 na 15 odstotkov, za dolgoročni najem mladim in mladim družinam pa celo na pet odstotkov. Namen ukrepa je spodbuditi ponudbo najemnih stanovanj in izboljšati dostopnost za mlajše generacije.

Pomembne spremembe prinaša tudi za podjetnike. Predvidena je uvedba tako imenovanega mikro s. p., ki bi omogočal bistveno nižje prispevke za samozaposlene z nižjimi prihodki. Hkrati zakon predvideva prenovo sistema normiranih podjetnikov z uvedbo progresivnih stopenj priznanih odhodkov in lažjim dostopom v sistem.

Med novostmi izstopa tudi predlog uvedbe študentskega samostojnega podjetnika, ki bi študentom omogočil opravljanje dejavnosti ob ohranitvi določenih ugodnosti, podobno kot pri popoldanskem s. p.

Na področju socialnih pravic zakon predvideva možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela ter ukinitev določenih prispevkov za dolgotrajno oskrbo za nekatere skupine. Poleg tega uvaja tudi tako imenovano razvojno kapico, ki omejuje najvišjo osnovo za plačilo prispevkov.

Predlagane so tudi spremembe v zdravstvu, kjer zakon predvideva odpravo nekaterih omejitev sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter večjo fleksibilnost pri delu zdravstvenih delavcev.

Kljub številnim ukrepom pa zakon odpira pomembno vprašanje financ. Po ocenah naj bi letni izpad prihodkov znašal več kot 570 milijonov evrov, kasneje pa okoli 400 milijonov evrov letno. Že letos naj bi bil učinek na proračun več kot 280 milijonov evrov.

Interventni zakon tako ostaja v središču političnih pogajanj. Njegova usoda bo odvisna od razmerij moči v parlamentu in pripravljenosti strank na kompromis. Če bo sprejet, bi lahko bistveno vplival na davčno politiko in socialni sistem v Sloveniji.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA