V zadnjih letih si vse več mladih želi hitro postati bogatih. Razlogi za to so številni, družbeni položaj mladih pa to željo le še krepi. Čeprav je danes priložnosti za finančni uspeh več kot kadarkoli prej, se ob tem odpirajo tudi pasti, ki mladim lahko škodujejo.
Veliko mladih se sooča z negotovimi zaposlitvami, nizkimi plačami in nezadovoljstvom nad tradicionalnimi delovnimi mesti, zato iščejo hitre načine, kako izboljšati svojo finančno situacijo. Med najbolj priljubljenimi načini za bogatenje so:
-
Investiranje v kriptovalute: Mladi se pogosto odločajo za nakup Bitcoinov, Etheriuma in drugih digitalnih valut v upanju na hitre donose.
-
Trgovanje z delnicami in ETF-ji: Nekateri iščejo priložnosti na borzi, čeprav pogosto brez dovolj znanja o tveganjih.
-
Zagon start-up podjetij: Mnogi sanjajo o uspehu v tehnologiji ali e-trgovini, kjer je možen hiter rast in zaslužek.
-
Spletno ustvarjanje vsebin: Influencerstvo, YouTube in TikTok ponujajo priložnosti za zaslužek preko oglasov in sponzorstev.
-
Nepremičninske naložbe: Tudi mladi vlagajo v nepremičnine kot dolgoročno varno obliko bogatenja.
Poleg teh načinov so glavni cilji mladih predvsem:
-
Finančna neodvisnost: Želijo si svobode odločanja in neodvisnosti od redne službe.
-
Materialna blaginja: Lastništvo avtomobila, stanovanja, potovanja in luksuznih dobrin so pogosto merila uspeha.
-
Hitri uspeh: Mnogo mladih išče hitre rezultate in so nestrpni glede časa, ki ga zahteva uspeh.
-
Prepoznavnost in družbeni status: Sledilci na družbenih omrežjih in občutek pripadnosti uspešni skupini so pomembni motivatorji.
Vpliv družbenih omrežij in vzornikov, ki prikazujejo glamurozen način življenja, še dodatno spodbuja željo po materialnih dobrinah in hitrem zaslužku. A psihologi opozarjajo, da ta pritisk pogosto vodi v impulzivne in tvegane odločitve.
Povišane potrebe po finančnih sredstvih
Poleg vsega pa je pomembno poudariti, da so danes finančne potrebe mladih občutno višje kot v preteklosti. Rastoči življenjski stroški, višje cene nepremičnin, izobraževanja in prevoznih sredstev ter družbeni pritisk po sodobnem načinu življenja zahtevajo več finančnih sredstev, kot so jih mladi imeli na voljo pred nekaj desetletji. Danes je prvi avto mladih pogosto višjega cenovnega ranga, prav tako posegajo po mobilnih telefonih, ki presegajo povprečno slovensko plačo. Pri dekletih je obvezno odšteti vsak mesec vsaj 100 eurov za lepotne kozmetične storitve. Za tak način življenja povprečna slovenska plača ni dovolj zato mladi sanjajo o hitrih zaslužkih, niso pa pripravljeni trdo delati in počasi priti do cilja.
V današnjem času je skorajda standard, da mladi želijo lastno stanovanje, avtomobil, dostop do potovanj in vrsto sodobnih tehnoloških naprav, ki vse skupaj močno zvišajo potrebne finančne vire. Poleg tega so pogosto tudi pričakovanja družbe in družine, da mladi hitro “uspejo” in si zagotovijo materialno varnost, kar dodatno povečuje občutek nujnosti po hitrem zaslužku.
Družbeni problem, ki nastaja
Ta želja po hitrem bogastvu in materialnih dobrinah pa ne vpliva le na posameznike, temveč predstavlja tudi širši družbeni problem. Povečuje se razkorak med mladimi, ki uspejo, in tistimi, ki ostajajo na robu finančne varnosti. Neprestano primerjanje z idealiziranimi zgodbami uspeha ustvarja občutke manjvrednosti, nezadovoljstva in socialne izključenosti.
Nizka motivacija za redno delo in odmik od tradicionalnih vrednot lahko dolgoročno oslabi delovno etiko in poveča breme socialnih sistemov. Prav tako se povečuje tveganje za finančne prevare in zasvojenost z tveganimi naložbami, kar dodatno obremenjuje družbo. Povečujejo se tudi psihične težave, kot so stres in depresija, ki vplivajo na splošno zdravje mladih in produktivnost.
Strokovnjaki opozarjajo, da brez celostne družbene podpore in izobraževanja ta trend lahko vodi v večje družbene razlike in destabilizacijo.
Mladi v 90. letih in danes – primerjava
Pomembno je razumeti, da so mladi danes povsem drugačni kot tisti v 90. letih prejšnjega stoletja. Takrat so bile vrednote večinoma povezane s stabilnostjo, trdim delom in postopnim gradnjo kariere. Možnosti za hitro bogatenje so bile omejene, informacijska tehnologija pa ni igrala tako velike vloge.
Danes pa so mladi izpostavljeni nenehnim dražljajem družbenih omrežij, kjer so uspehi in luksuz hitro vidni in dosegljivi na dlani. To ustvarja pritisk po takojšnji nagradi in vpliva na oblikovanje vrednot. Digitalna ekonomija je odprla nove poti do bogastva, a hkrati tudi nove pasti.
Poleg tega so danes mladi soočeni z višjo stopnjo negotovosti glede zaposlitve in finančne varnosti, kar povečuje njihovo željo po hitrih rešitvah. V 90. letih so bile socialne mreže in globalni vplivi manj izraziti, kar je mladim omogočalo bolj postopno oblikovanje identitete in vrednot.
Želja po hitrem bogastvu med mladimi je odraz časa in družbenih okoliščin. Le s celostnim pristopom, ki vključuje znanje, podporo in razumevanje psiholoških vzrokov, bomo mladim pomagali najti pravo pot do trajnega uspeha.
Uredništvo Notranjska
