V Državnem zboru je potekala 15. redna seja, na kateri so poslanci obravnavali predlog Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev v okviru nujnega postopka.

Poslanska skupina SDS je opozorila na nedopustnost hitre razlastitve objektov, ležeč na območju, kjer so predvideni ukrepi za preprečitev naravnih nesreč ter nasprotovala novi obdavčitvi gospodarstva, ki jo ta zakon uvaja in bo temu sektorju pobrala skoraj milijardo evrov.

V nadaljevanju objavljamo stališče, ki ga je na seji predstavil poslanec Zvonko Černač.

Velik del Slovenije je v noči iz 3. na 4. avgust prizadela naravna nesreča velikih razsežnosti. V obdobju po naravni ujmi smo iz ust vladnih predstavnikov in koalicijskih poslancev večkrat slišali, da se je Vlada na to nesrečo hitro in učinkovito odzvala.

Dejstva žal govorijo drugače.

Hitro in učinkovito se je odzval sistem zaščite in reševanja, gasilci, slovenska vojska, lokalne skupnosti in številni prostovoljci. Vsem tem gre zahvala, da so posledice te naravne ujme manjše, kot bi sicer bile.

PV Robert Golob je v dneh po ujmi sicer napovedal hiter odziv vlade, ki se je z vložitvijo novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč tudi zgodil, vendar predvsem zato, ker je bila novela zakona zaradi neke druge, sicer manjše naravne ujme že pripravljena in bi jo v vsakem primeru obravnavali po 15 .avgustu.

Kljub vsemu: prvi odziv je bil ustrezen, nadaljnji koraki žal ne.

Predsednik Vlade Robert Golob je teden dni po naravni ujmi dejal: “Gradili bomo montažne objekte. Smo že v kontaktu z največjimi proizvajalci montažnih hiš v Sloveniji. Po njihovih zagotovilih imajo kapacitete za sto hiš na mesec. Sto hiš!”

Minili so štirje meseci od te izjave. Ne sto na mesec. Niti en nadomestni objekt s pomočjo vlade do danes ni bil naročen, kaj šele postavljen.

Iz tega razloga tudi zaskrbljenost tistih, katerih objekti niso več primerni za bivanje (in teh je po oceni vladne službe za obnovo 335), saj je poudarek pri reševanju teh problemov na hitrih razlastitvah, kjer pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o rušenju, objekti morajo biti odstranjeni najkasneje v letu dni, nikjer pa v zakonu ni nobene določbe o rokih pridobitve oz. postavitve nadomestnih objektov.

Še več. Golobova koalicija je zakon v ponedeljek z amandmajem dopolnila tako, da je mogoča hitra razlastitev vseh objektov, ki ležijo na območju, kjer so predvideni ukrepi za preprečitev naravnih nesreč. Torej tudi objektov, ki so primerni za bivanje in v zadnji ujmi niso bili poškodovani.

V SDS smo tem hitrim razlastitvam nasprotovali že pri noveli interventnega zakona in nasprotujemo jim tudi danes pri tem zakonu. Predlagamo, da je potrebno najprej poiskati vse dogovorne možnosti za pridobitev nadomestnega objekta oz. izplačilo odškodnine, samo v skrajnem primeru naj se poseže po institutu razlastitve, vendar po določbah veljavne zakonodaje, ki omogoča upravičencem ustrezno pravno varnost.

Glede zakona o obnovi smo vladi na osnutek pred dobrim mesecem dni predlagali številne dopolnitve in izboljšave, tudi take, ki bi zagotovile večjo preglednost in lažje izvajanje. Podprt je bil samo naš predlog glede nadzora porabe sredstev, ki ga bo letno izvajalo Računsko sodišče RS.

V PS SDS podpiramo vse dobre rešitve zakona o obnovi, podpiramo številne administrativne poenostavitve, predlagamo pa, da koalicija ponovno razmisli o nekaterih izboljšavah, ki jih vlagamo danes v obliki amandmajev, predvsem o tistem, s katerim želimo odpraviti novo obdavčitev gospodarstva, ki jo ta zakon uvaja in bo temu sektorju pobrala skoraj milijardo (975 milijonov) evrov. Ta obdavčitev je napačen ukrep, še posebej v obdobju negativne gospodarske rasti (zadnji kvartal s predhodnim), na drugi strani pa je povsem nepotrebna zato, ker iz obrazložitve zakona samega izhaja, da je sredstev za izvedbo ukrepov po tem zakonu, brez te dodatne obremenitve gospodarstva dovolj.

Vlada v obrazložitvi zakona navaja, da bo za ukrepe po tem zakonu potrebna dobra milijarda (natančno 1,034 milijarde) evrov sredstev, finančne vire oz. dodatne prihodke pa ocenjuje na preko 1,6 milijarde (natančno: 1,635 milijarde) evrov. Doslej izplačane odhodke pa ocenjuje na 412 milijonov evrov. V številki prihodkov pa niso zajeta sredstva evropskega mehanizma solidarnosti v višini 400 mio evrov, niti prerazporeditve kohezijskih sredstev, ki jo je v višini 800 mio evrov napovedal PV Robert Golob pred štirimi meseci, niti niso zajeta sredstva Načrta za okrevanje in odpornost. Brez dodatne obdavčitve gospodarstva, ki jo predvidevate s tem zakonom o obnovi, bo torej na voljo preko 2 milijardi evrov sredstev, torej bistveno več sredstev, kot jih je po vaši oceni potrebnih za ukrepe obnove po tem zakonu.

Naj spomnim, da smo ob obravnavi interventnega zakona konec avgusta predlagali, da ne uvedete prisilnega solidarnostnega davka za prebivalstvo, pa tega predloga niste sprejeli. To je bil tudi razlog, da smo se pri odločanju vzdržali, sicer bi takratni zakon podprli. Po mesecu dni pa ste sami prišli sami s predlogom za črtanje tega davka.

Odločitev PS SDS pri tem zakonu je tudi danes v rokah vladajočih, v rokah Golobove koalicije, kjer je od podpore oz. ne podpore nekaterim predlogom, predvsem črtanju nepotrebnega dodatnega davka za gospodarstvo in podjetja, odvisna naša odločitev.

Spletno uredništvo

Vir: Poslanska skupina SDS