Poslanska skupina SDS zahteva sklic nujne seje!

Omenjena je v več pomembnih dokumentih Republike Slovenije. Kot glavni medregijski koridor je bila prvič določena že v slovenskem regionalnem prostorskem načrtu leta 1974, kot ena glavnih razvojnih prioritet je opredeljena v strategiji prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004. Omenjena je tudi v Odloku o strategiji prostorskega razvoja in vključena v Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. V tej resoluciji je tudi določen natančen terminski plan izgradnje tretje razvojne osi, ki se več kot očitno na severnem delu trase odmika od zastavljenega cilja.

V torek (21.2.2023) po sestanku ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek s predstavniki Darsa in župani nekaterih občin, prek katerih teče trasa projekta, je postalo jasno, da se gradnja severnega dela tretje razvojne osi zamika, natančna časovnica pa bo predvidoma znana aprila. In to kljub temu, da je pred le nekaj meseci, septembra lani takratni minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer v odgovoru na ustno poslansko vprašanje poslanke Alenke Helbl v zvezi s časovnico oz. terminskim planom izgradnje tretje razvojne osi odgovoril: »Če sem rekel, da sledi vsem tem terminskim planom, potem je to dobra novica, da se stvar odvija skladno s terminskim planom«. In na koncu še dodal: »Nikakor ne bom pustil, da bo ta projekt kakorkoli iz tega naslova kasnil«.

Zapletom pri gradnji tretje razvojne osi ni videti konca niti na južnem delu od Novega mesta do Bele krajine, saj se začetek gradnje hitre cestne povezave odmika. Druga vlada Janeza Janše je državni prostorski načrt za državno cesto od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Maline z uredbo sprejela že leta 2012. V tretji Janševi vladi pa je bilo oktobra 2021 pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo prve in druge etape (od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek), vendar to ni postalo pravnomočno, saj ga je sodišče julija 2022 odpravilo. Vloga se je vrnila na takratno ministrstvo za okolje in prostor v ponovni postopek, Dars pa je dopolnjeno vlogo za gradbeno dovoljenje nato oddal septembra 2022. Pristojno ministrstvo še vedno ni izdalo novega gradbenega dovoljenja za gradnjo prve in druge etape tretje razvojne osi. Torej trditev ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, 12. januarja 2023 na zaslišanju pred odborom za infrastrukturo, okolje in prostor, da je bilo omenjeno gradbeno dovoljenje že izdano, ki pa še ni pravnomočno, ne drži.

Vse tri vlade Janeza Janše so projekt tretje razvojne os uvrstile med prioritetne projekte in dala projektu pospešek, saj je bil npr. tudi državni prostorski načrt za odsek Velenje–Slovenj Gradec sprejet v letu 2013. Tudi sedanja vlada med prioritete postavlja omenjen projekt, vendar realnost kaže drugačno sliko.

Posledice zamud ali zavlačevanja pri gradnji tretje razvojne osi najbolj občutijo prebivalci Koroške in Bele Krajine, saj sta regiji zaradi slabših obstoječih cestnih povezav gospodarsko in podjetniško manj konkurenčni. Hitra cesta je za Koroško in Belo krajino nujna, saj regiji že sedaj stagnirata, mladi tam ne vidijo svojih priložnosti, podjetja, ki imajo več podružnic, najprej vrata le-teh zaprejo na Koroškem. Že iz zgodovine bi se namreč lahko naučili, da se kraji ob prometnicah hitreje razvijajo.

Zaradi vsega navedenega v poslanski skupini SDS zahtevamo sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z obravnavo naslednje točke dnevnega reda: »Zamude pri gradnji tretje razvojne osi«.

Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep:

1. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za infrastrukturo, da mu v roku enega tedna posreduje časovnico izgradnje tretje razvojne osi, skladno z roki, opredeljenimi v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, in odboru poroča o realizaciji projekta vsake tri mesece.