Slovence 6. decembra čaka pomembna referendumska odločitev. Razvojni zakon prinaša vrsto sprememb, ki bi lahko občutno vplivale na družinske proračune, pokojnine, plače, poslovanje podjetnikov in stanovanjski trg. Nekateri bi prihranili nekaj deset evrov mesečno, drugi tudi več tisoč evrov letno. Toda kdo bi imel od sprememb dejansko največ koristi in kje se skrivajo morebitne pasti?

1. Upokojenci: več denarja zaradi ukinitve prispevka za dolgotrajno oskrbo

Med tistimi, ki bi neposredno občutili spremembe, so upokojenci. Razvojni zakon predvideva odpravo enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga upokojenci trenutno plačujejo od pokojnine.

Upokojenec s pokojnino 1.000 evrov bi tako prihranil približno 10 evrov mesečno oziroma 120 evrov na leto. Pri višjih pokojninah bi bil prihranek še večji. Toda odprava prispevka odpira tudi vprašanje, kako bi država nadomestila izpad sredstev za financiranje dolgotrajne oskrbe.

2. Samozaposleni: namesto 650 evrov le okoli 250 evrov prispevkov?

Posebej zanimive spremembe se obetajo samozaposlenim in normirancem. Zakon predvideva uvedbo nove kategorije mikro samostojnega podjetnika. Tisti, ki bi izpolnjevali pogoje glede prihodkov in zavarovanja, bi namesto približno 650 evrov mesečnih prispevkov plačevali okoli 250 evrov.

To bi za upravičenega podjetnika pomenilo približno 400 evrov mesečnega oziroma 4.800 evrov letnega prihranka. Takšna ugodnost ne bi veljala za vse samozaposlene, temveč za posebej določeno skupino polno zavarovanih podjetnikov in nekaterih kmetov z dopolnilno dejavnostjo.

Spremenili bi se tudi prihodkovni pragovi za normirance. Za polno zavarovane samozaposlene je predviden prag do 150.000 evrov, za popoldanske pa do 70.000 evrov letnih prihodkov, ob spremenjeni lestvici normiranih odhodkov.

3. Družine: bi lahko bila hrana v trgovinah cenejša?

Eden najbolj odmevnih ukrepov je predvideno znižanje DDV za izbrana osnovna živila. Za kruh, moko, testenine, mleko, jajca, meso, sadje, zelenjavo in druga vključena živila bi se davčna stopnja znižala z 9,5 na pet odstotkov.

Če bi trgovci celotno davčno razliko prenesli v končne cene, bi gospodinjstva pri teh izdelkih plačevala približno štiri odstotke manj. Dodatno bi se za največ devet mesecev znižal DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. 

4. Zaposleni z višjimi plačami: tudi več tisoč evrov letno

Razvojni zakon uvaja tako imenovano razvojno oziroma socialno kapico pri 7.500 evrih bruto mesečne plače. To pomeni, da se od dela plače nad tem zneskom socialni prispevki ne bi več obračunavali. Po izračunu, ki ga navaja Forbes, bi zaposleni z 10.000 evri bruto mesečne plače lahko pridobil približno 3.465 evrov neto na leto. Njegov delodajalec pa bi prihranil še približno 5.130 evrov.

Takšna razbremenitev bi neposredno koristila predvsem najbolje plačanim zaposlenim in njihovim delodajalcem. Predlagatelji poudarjajo, da bi Slovenija tako lažje zadržala visoko usposobljene strokovnjake in privabljala nove. Kritiki pa opozarjajo, da bi ukrep zmanjšal prihodke socialnih blagajn in neposredno koristil razmeroma majhnemu deležu zaposlenih.

5. Starejši zaposleni: polna pokojnina in plača hkrati

Pomembna sprememba se obeta tudi ljudem, ki bi želeli delati po izpolnitvi pogojev za

upokojitev. Po predlogu bi lahko ob nadaljevanju dela pod določenimi pogoji prejemali celotno starostno pokojnino in plačo.

To bi pomenilo pomembno finančno spodbudo za starejše zaposlene in delodajalce, ki želijo ohraniti izkušene sodelavce.

Vendar zakon vsebuje tudi občutljivo določbo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, če se delavec in delodajalec ne dogovorita za nadaljevanje.

Sindikati opozarjajo, da bi to lahko oslabilo položaj starejših delavcev.

6. Mladi in najemniki: bodo stanovanja dostopnejša?

Spremembe so predvidene tudi na področju oddajanja nepremičnin. Splošna davčna stopnja za prihodke od najemnin bi se znižala s 25 na 15 odstotkov.

Še ugodnejša, petodstotna stopnja bi pod določenimi pogoji veljala pri oddajanju stanovanj mladim, mlajšim od 30 let, in družinam z otroki. Predlagatelji pričakujejo, da bi s tem več lastnikov spodbudili k oddajanju stanovanj.

Toda neposredni finančni prihranek bi imeli lastniki nepremičnin. Ali bi zaradi tega mladi in družine dejansko plačevali nižje najemnine, za zdaj ni mogoče zagotoviti. Ugodnejša pravila bi veljala tudi za določene ponudnike kratkotrajnih turističnih nastanitev.

Kdo bi torej lahko izgubil?

Čeprav bi številni posamezniki in podjetja pridobili, se ob razvojnem zakonu odpira pomembno vprašanje javnih financ. Nižji davki in prispevki namreč pomenijo tudi manj denarja v javnih blagajnah, vsaj neposredno. Ministrstvo za finance medtem na podlagi svojih dinamičnih izračunov ocenjuje približno 647 milijonov evrov letnega zmanjšanja javnofinančnih prihodkov.

To pomeni, da bi morala država izpad nadomestiti z drugimi prihodki, večjim zadolževanjem, zmanjšanjem drugih izdatkov ali z gospodarsko rastjo.

Odločitev 6. decembra: kdo bi pridobil in po kakšni ceni?

Razvojni zakon je Državni zbor sprejel maja letos, a zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati. O njegovi uveljavitvi bodo odločali volivci v nedeljo, 6. decembra 2026. Na eni strani so predvidene razbremenitve upokojencev, podjetnikov, zaposlenih in potrošnikov. Na drugi so opozorila o finančnih posledicah, morebitni neenakosti koristi in dolgoročni vzdržnosti javnih sistemov.

Dejstvo je, da bi kot celotna družba z zakonom neposredno finančno pridobili. Ali bo zakon sprejet, pa bomo videli 6.12.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA