Svet v ognju, evropska levica v oblakih
V zadnjih 48 urah je svet padel še globlje v kaos.
Iran je bil deležen najobsežnejših izraelskih zračnih napadov v sodobni zgodovini. V Taranu, Esfahanu in v bližini jedrskega objekta Arak so rakete zadele civilno infrastrukturo. 639 ljudi je izgubilo življenje, med njimi več kot 260 civilistov, številni otroci in zdravstveno osebje. Uničene so bile stanovanjske zgradbe, bolnišnica in univerzitetni laboratorij.
Na drugi strani je Iran izstrelil več deset balističnih raket, ki so zadele sever Izraela. V Haifi in Tel Avivu so sirene tulile vso noč. Najmanj 28 ljudi je umrlo, vključno z 7-letno Nastio Borik, begunko iz Ukrajine, ki se je v Izraelu zdravila zaradi levkemije. Umrla je skupaj z babico in še dvema sorodnikoma, ko je njihovo stanovanje zadela iranska raketa.
Letalski promet je ustavljen. Trgi so v paniki. ZDA so v pripravljenosti. Kitajska in Rusija molčita.
Evropa? V Bruslju razpravljajo o etičnih standardih pri izvozu umetne inteligence.
Medtem ko padajo bombe in izgorevajo življenja, se evropska levica še vedno oklepa iluzije, da lahko konflikte rešuje z deklaracijami.
Izraelsko-iranski konflikt je eskaliral v odprto vojno. Jedrski objekti so tarče, civilisti umirajo, trg z nafto se seseda, varnostne službe po Evropi dvigujejo alarm na najvišjo raven.
In evropski levi center?
Zasedajo izredni vrh o trajnostni prehrani.
Medtem ko Donald Trump demonstrira moč – všeč nam je ali ne – in Kitajska v ozadju tiho konsolidira vpliv v regiji, Evropa pod vodstvom levosredinskih birokratov in progresivnih moralistov postaja politični opazovalec z robov zgodovine.
Levičarski idealizem brez konkretne politike
Od Berlina do Bruslja se sliši enotna mantra:
-
“Smo zaskrbljeni.”
-
“Sodelujemo z vsemi stranmi.”
-
“Pozivamo k dialogu.”
Toda ključno vprašanje ostaja: kje je realna moč Evrope?
Evropska levica je desetletja gradila na ideji »mehke moči« – diplomaciji, etičnih normah in razpravah v parlamentih. A mehka moč brez trde volje je samo puhlica. Medtem ko Izrael cilja iranske radarje in Iran izstreljuje balistične rakete, evropski levosredinski politiki razpravljajo, ali je embargo na orožje diskriminatoren.
Krize ne rešujejo vrednote – temveč odločnost
Dovolj je že, da se spomnimo odziva socialistične Španije, levosredinske Nemčije in “nevtralne” Irske:
-
Španija obsodi “obe strani enako”.
-
Nemčija se zavzema za “trajnostno deeskalacijo”.
-
Evropski parlament pod levim predsedstvom predlaga resolucijo o “mirovni ekologiji”.
To ni politika. To je postmoderna kapitulacija.
Trump ni zgled – a vsaj nekdo ukrepa
Donald Trump v ZDA ne skriva svoje pristranskosti, njegove izjave so pogosto skrajne, a on vsaj deluje. Z jasno podporo Izraelu, vojaško pripravljenostjo in gospodarskimi mehanizmi Trump postavlja agendo. Kritiki ga lahko označujejo za nevarnega, a vprašajmo se iskreno:
Ali bi kdorkoli v Teheranu poslušal Ursulo von der Leyen – brez ameriške letalonosilke v ozadju?
Twitter odzivi svetovnih analitikov:
@BenShapiro (ZDA):
“Iran izstreljuje rakete. Izrael odgovarja. Trump pripravlja odgovor. EU? Objavi izjavo o trajnostni varnosti. Ne gre za pomanjkanje moči – gre za pomanjkanje poguma.”
@YasminAli (Al Jazeera analitičarka):
“Evropa pod levim vodstvom je paralizirana. Ne zna ločiti med mirovno diplomacijo in moralno negotovostjo. Čas je za resnost.”
@DanikPetrov (analitik, Rusija):
“ZDA igrajo šah, Kitajska go, Evropa igra sudoku. In to še s svinčnikom.”
@TomFitton (Judicial Watch, ZDA):
“Evropska levica pogrne znova. Varnost ni socialni program. Je vprašanje preživetja.”
@MarionMarechal (Francija):
“Francoski levičarji raje kritizirajo Izrael kot Iran. Kje so zdaj, ko molotovke letijo v Jeruzalemu in Teheranu?”Evropa potrebuje preobrat. Ne več politične korektnosti, diplomatskega baleta in neskončnih deklaracij. Potrebujemo jasno:
-
Zunanjepolitično doktrino: obramba evropskih interesov – tudi s trdo močjo.
-
Sankcije, kadar so potrebne, ne pa vedno le »zadržanost«.
-
Voditelje, ne moderatorjev.
Dokler bodo evropsko politiko vodili salonski levičarji, bo EU samo zvočnik lastne nemoči. Demokracije potrebujejo pogum – ne samo načela.
Svet se ne bo prilagodil evropskim idealom. In dokler Evropa ne bo priznala realnosti, bodo konflikti reševali drugi – po svojih pravilih.
Uredništvo Notranjska