Slovenija sedi na nevarnem seizmičnem križišču. Globoko pod nami se tektonske plošče tiho premikajo, kopičijo napetost in čakajo trenutek, ko se bo ta sprostila z brutalno silo. Potresov ne moremo ustaviti, lahko pa vemo eno: prihaja.
“Vprašanje je samo, kdaj”
»Potresov ni mogoče napovedati. Vemo pa, da se tla premikajo vsak dan. Večji potres se bo zgodil – vprašanje je samo, kdaj,« opozarja seizmolog dr. Andrej Gosar z Agencije RS za okolje.
Podobno svarilo dodaja prof. dr. Ljiljana Živčić: »Slovenija je med potresno bolj ogroženimi območji Evrope. Največja nevarnost je prav v Ljubljani, kjer živi skoraj tretjina prebivalcev. Če bi udaril potres magnitude 6 ali več, bi bile posledice katastrofalne.«
Spomin, ki bledi – nevarnost, ki raste
Naši spomini so kratki. Zagreb, Petrinja, Skopje … vsega nekaj ur vožnje od nas so mesta v trenutku spremenila obraz. Ljudje so ostali brez domov, brez družin. Zakaj bi verjeli, da smo mi izjema?
»Nevarnost je realna. Ljubljana je bila v preteklosti že večkrat močno prizadeta,« poudarja zgodovinar potresov dr. Peter Suhadolc. »Zadnji večji potres leta 1895 je porušil del prestolnice. Danes bi bil učinek še hujši, saj imamo več prebivalcev in več starih, potresno neodpornih stavb.«
Priprave, ki jih ni
Najbolj zaskrbljujoče pa je, da smo nepripravljeni. Ljudje ne vedo, kam bi se umaknili, kje bi našli varen kotiček, kako bi zaščitili svoje najbližje. Šole in bolnišnice, ki bi morale biti trdnjava varnosti, pogosto ne dosegajo niti minimalnih standardov potresne varnosti.
»Večina javnih stavb v Ljubljani je bila zgrajena v času, ko potresni predpisi še niso bili tako strogi. Če bi danes udaril močan potres, bi bila škoda ogromna,« opozarja gradbeni inženir dr. Matjaž Dolšek.
Kako ravnati, ko bo streslo?
Strokovnjaki poudarjajo, da vsaka sekunda šteje. V trenutku potresa je pravilno ravnanje lahko razlika med življenjem in smrtjo:
-
Ne bežite ven – največ ljudi umre zaradi padajočih zidakov, stekla in ostankov fasad.
-
Poiščite zaklon – zlezite pod močno mizo, ob notranjo nosilno steno ali pod podboj vrat (če je trden).
-
Zaščitite glavo in vrat – to so najbolj ranljivi deli telesa.
-
Ostanite mirni – panika ubija. Če se ujamete, ohranite energijo in čakajte pomoč.
-
Po potresu – izklopite plin, elektriko in vodo, če je to varno. Pripravite se na ponovne sunke.
»Čeprav se sliši preprosto, ljudje v paniki pogosto naredijo napačne stvari. Žalostno je, da večina prebivalcev teh osnovnih pravil sploh ne pozna,« opozarja dr. Gosar.
Potresni nahrbtnik – vaš minimum preživetja
Ob večjem potresu lahko elektrika, voda in komunikacije odpovejo v nekaj sekundah. Do pomoči lahko traja ure ali celo dneve. Prav zato strokovnjaki priporočajo, da ima vsaka družina pripravljen “potresni nahrbtnik”. V njem naj bodo:
-
Voda – vsaj 3 litre na osebo za nekaj dni.
-
Hrana z dolgim rokom trajanja – energijske ploščice, konzerve, suho sadje.
-
Prva pomoč – povoji, razkužilo, zdravila, ki jih nujno potrebujete.
-
Luči – baterijska svetilka, naglavna svetilka in dodatne baterije.
-
Topla oblačila in odeja – tudi poleti, saj lahko ostanete zunaj več noči.
-
Radijski sprejemnik na baterije – edini zanesljiv vir informacij ob izpadu interneta in elektrike.
-
Osebni dokumenti in gotovina – brez elektrike bankomati in kartice ne delujejo.
-
Higiena – mokri robčki, razkužilo za roke, osnovni pripomočki.
-
Ključi in rezervni polnilnik (powerbank) za telefon.
»Vsakdo bi moral imeti tak paket pripravljen doma in ga ob evakuaciji vzeti s seboj. To ni paranoja, to je zdrava previdnost,« poudarja dr. Dolšek.
Uredništvo Notranjska