Napoved, da bi lahko Alenka Bratušek prevzela vodenje Komisije za nadzor javnih financ, je sprožila nov val burnih odzivov in ostrih kritik. Na družbenih omrežjih in v političnih krogih se vrstijo vprašanja, ali je primerno, da pomemben nadzorni položaj dobi političarka, ki jo kritiki že leta povezujejo z velikimi infrastrukturnimi projekti, bančnimi zgodbami in številnimi aneksi pri državnih investicijah.

Nekateri so Bratuškovo celo označili za »kraljico aneksov«, ob tem pa opozarjajo tudi na pretekle postopke in očitke, povezane z domnevnimi nepravilnostmi in korupcijskimi sumi. Ob tem poudarjajo, da sicer velja načelo domneve nedolžnosti, a da politična odgovornost ostaja vprašanje zaupanja javnosti.

»Celo kariero je skrbela za interese bank in gradbenega sektorja, domnevno se naj bi preko njih tudi okoristila, zdaj pa bo drugim razlagala, kako se ravna z javnim denarjem?« se glasi eden izmed ostrih komentarjev, ki krožijo po spletu.

Komisija za nadzor javnih financ velja za enega ključnih parlamentarnih organov, saj nadzira porabo davkoplačevalskega denarja, delovanje državnih institucij in transparentnost velikih projektov. Prav zato so odzivi toliko bolj burni.

Kritiki opozarjajo predvsem na simboliko: da oseba, ki jo javnost pogosto povezuje z milijonskimi projekti, dragimi infrastrukturnimi zgodbami in podražitvami, zdaj prevzema vlogo nadzornice nad porabo javnega denarja.

Podporniki Bratuškove po drugi strani odgovarjajo, da ima dolgoletne politične in izvršne izkušnje ter dobro pozna delovanje državnih financ, zato naj bi bila za funkcijo usposobljena.

Toda za velik del javnosti ostaja grenak priokus. Mnogi se sprašujejo, ali slovenska politika sploh še pozna politično odgovornost ali pa so pomembne funkcije postale predvsem del političnih dogovorov in kadrovskih prerazporeditev. Razprava okoli Bratuškove tako znova odpira širše vprašanje: kdo v Sloveniji danes sploh še nadzira nadzornike?

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA