Sporazum med EU in ZDA predvideva 15-odstotno splošno carino na stopnjo blago, pri čemer so problem za Slovenijo (in EU) sektorske carine, saj so bistveno strožje – kot na primer 50-odstotne dajatve na izdelke iz jekla, aluminija in bakra. Posledično zaradi tako visokih carin lahko pričakujemo, da se bo izvoz EU v ZDA upočasnil, kar prinaša neposredni vpliv na BDP v višini -0,3 % v kratkoročnem obdobju, dolgoročno pa predstavlja znatna tveganja za rast.
Slovenija je zaradi ameriških carin med bolj izpostavljenimi državami EU, saj velik del izvoza vključuje kovine in izdelke z vsebnostjo aluminija in jekla. Zato se nam lahko efektivne carine dvignejo precej nad povprečje EU (ocenjeni porast celo do 45 %), kar kaže tudi spodnji grafikon;
Spreminjajoči se obseg sektorskih tarif in izjem še naprej otežuje skladnost s predpisi. Slovenija bi se na primer lahko soočila z ocenjenim 45-odstotnim zvišanjem tarif, ker del njenega izvoza spada na novo razširjen seznam izdelkov, za katere veljajo 50-odstotne tarife za vsebnost aluminija in jekla. Čeprav se lahko dejanska tarifa v praksi izkaže za nižjo, informacijsko breme in dvoumnost glede poročanja o vsebnosti kovin v izdelkih predstavljata znatno necarinsko oviro za trgovino. – poroča Ing.
“Slovenska vlada bi morala v luči novih ameriških carin okrepiti diplomatska prizadevanja na ravni EU, da se zagotovi čim širši seznam izjem za slovenske izvoznike. Hkrati je nujno spodbujati diverzifikacijo izvoznih trgov, pospešiti sklepanja novih trgovinskih sporazumov EU ter povečati podporo domačim podjetjem pri preusmerjanju v proizvode z višjo dodano vrednostjo, v bolj specializirane, visoko-tehnološke niše, kjer so carinski pritiski manj izraziti,” meni Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta in stranke Fokus.
Notranjska.si