Jesen ima svoj vonj, svoj okus in svoj čar.
In nič ne pove »jesen« bolj kot toplo dišeč pečen kostanj, ki ga držiš v rokah, medtem ko po zraku pleše dim in diši po nostalgiji.
Ampak kostanj ni samo prigrizek za na sprehod – je pravi jesenski zaklad narave, poln zgodb, zanimivosti in presenetljivih koristi.
Drevo z dolgo zgodovino
Kostanj (Castanea sativa) je mogočno drevo, ki lahko živi več kot tisoč let!
Rimljani so ga imenovali “hrana junakov” in z njim hranili vojake, saj je bil vir moči in energije.
Včasih so iz kostanjevega lesa delali sode za vino, mostove, ograje in celo ladje, ker je izredno trpežen.
Zabavno dejstvo:
Na Siciliji raste najstarejši kostanj na svetu – Castagno dei Cento Cavalli (Kostanj stotih konj). Legenda pravi, da je v njegovi krošnji našlo zavetje sto konjenikov med nevihto!
Kdo vse obožuje kostanj?
Ne samo mi – tudi gozdne živali so veliki ljubitelji kostanja!
Ježi si z veseljem privoščijo mehkejše plodove.
Veverice jih skrivajo v dupelih in pod koreninami kot zimske zaloge.
Divji prašiči kopljejo po listju in pojedo vse, kar najdejo.
Lisice, jazbeci in celo medvedi se občasno posladkajo s kostanjem, čeprav so vsejedi.
Vrane, šoje in srake pa kostanje raznašajo po gozdu – tako pomagajo pri naravnem sajenju novih dreves!
Torej – vsakič, ko kostanj pade z drevesa, se začne mala pustolovščina življenja v gozdu.
Hranilna moč v majhnem plodu
Kostanj je čisto nekaj posebnega – ni orešček, ampak sadež, ki se po sestavi bolj podobna krompirju!
Je brez glutena, nizko kaloričen, a hkrati bogat z vitamini in minerali.
Vsebuje:
-
vitamin C (redkost pri oreščkih!),
-
vitamine skupine B,
-
kalij, magnezij in fosfor,
-
veliko vlaknin, ki pomagajo prebavi.
Zanimivo: nekoč so ga imenovali “kruh revnih”, saj so ljudje iz njega mleli moko in z njo pekli kruh, ko žita ni bilo dovolj.
Kako ga pripraviti?
Vsak ima svoj najljubši način!
-
Pečen na oglju – klasika, ki diši po ulicah.
-
Kuhaš ga lahko v vodi s ščepcem soli.
-
Kostanjev pire s smetano pa je čista jesenska romantika!
👉 Mali trik: če kostanj pred peko nekaj ur namakaš v vodi, se bo lažje lupil in bo bolj sočen!
Kostanj skozi zgodovino in kulturo
Stari Grki so verjeli, da kostanj krepi telo in duha.
V srednjem veku so menihi v samostanih jedli kostanje, ko so se postili.
V Sloveniji ima kostanj celo svoje praznike – Kostanjev piknik v Starem trgu pri Ložu, Kostanjev praznik v Vitovljah in mnoge druge, kjer diši po pečenem kostanju in domačem vinu.
V ljudskem izročilu kostanj simbolizira toplino doma, družino in povezanost.
Ko zadiši po kostanju, vemo, da prihajajo dolgi večeri, mehke odeje in pogovori ob ognju.
Še nekaj zanimivosti, ki jih morda nisi vedel:
V eni ježici (tisti z bodicami) so običajno trije kostanji.
Divji kostanj ni za jesti – iz njega se izdelujejo mazila za utrujene noge.
V Aziji iz kostanja delajo celo rezance in likerje.
Kostanjeva moka se uporablja za pripravo palačink, kruha in tort, ker je naravno sladka.
V preteklosti so zrele kostanje sušili in jih uporabljali pozimi namesto krompirja.
Kostanjev cvet je simbol vztrajnosti in hvaležnosti.
Zakaj ga imamo tako radi?
Ker kostanj ni samo hrana – je občutek domačnosti.
Je simbol topline, jesenske romantike in spominov na otroštvo.
Ko diši po pečenem kostanju, vemo, da je čas, da se svet upočasni.
Uredništvo Notranjska