Slovenija ima državni načrt paliativne oskrbe že od leta 2010, vendar se od takrat – kljub velikemu trudu strokovnjakov, posebej Onkološkega inštituta – premiki dogajajo prepočasi.
Ključen preboj je prinesla prejšnja vlada Janeza Janše, ki je v splošni dogovor za leto 2021 vključila širitev delovanja petih mobilnih paliativnih timov (v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in na Onkološkem inštitutu) ter zagotovila sredstva tudi prek evropskega Načrta za okrevanje in odpornost. Danes v Sloveniji deluje štirinajst mobilnih timov, pri čemer je zadnji pričel delovati pred dvema tednoma v Splošni bolnišnici Trbovlje, deluje pa le en hospic – v Ljubljani, drugi hospic naj bi se odprl prihodnje leto v Novem mestu, potrebno pa bi bilo vzpostaviti hospic hiše po celotni Sloveniji.
V primerjavi z drugimi državami, s katerimi se Slovenija rada primerja, smo na področju paliativne oskrbe zakonodajno izrazito zaostali.
- Avstrija ima standarde paliativne oskrbe že od leta 2003,
- Italija je zakon sprejela leta 2010,
- Nemčija leta 2015,
- Belgija že leta 2002,
- Luksemburg leta 2009.
Podatki jasno kažejo, da je razvoj paliativne oskrbe še vedno nezadosten, prav zato je poslanka Alenka Jeraj (SDS) poudarila, da je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke v parlamentarno proceduro po dveh letih ponovno vložila zakon o paliativni oskrbi, s katerim želi celovito urediti področje skrbi za neozdravljivo bolne, vključiti tudi hospice v sistem javne mreže ter zagotoviti jasne standarde, financiranje in razvoj kadrov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je imel v letu 2022 za paliativno oskrbo načrtovanih 16,1 milijona evrov, realiziranih pa je bilo zgolj 7,2 milijona. Tudi v prihodnjih letih je sredstev na voljo dovolj, a obstaja bojazen, da bo realizacija slaba. To po ocenah SDS kaže predvsem na pomanjkanje kadra, zato je Poslanska skupina SDS na seji Odbora za zdravstvo ponovno pozvala Ministrstvo za zdravje, naj okrepi promocijo teh poklicev in izobraževanj. Pozitivno je, da se je v tem času že oblikovala ideja o uvedbi subspecializacije iz paliativne in hospic oskrbe, pa tudi, da medicinske fakultete v programe vključujejo predmete s tega področja. A to ne bo dovolj, če država ne bo sprejela krovnega zakona.
Analize drugih evropskih držav kažejo, da bi Slovenija glede na velikost in potrebe prebivalstva potrebovala 5 do 6 hospic hiš s približno 50 posteljami. V SDS so zato poudarili, da mora hospic postati sestavni del zdravstvene mreže. Društvo Hospic, ki že 30 let nudi izjemno pomoč umirajočim in njihovim svojcem, opozarja na enake težave – brez zakonodajnega okvira in stabilnega financiranja celovitega sistema ni mogoče vzpostaviti.
Slovenija zakona o paliativni oskrbi še vedno nima, pri čemer je zanimivo dejstvo, da so pred paliativno oskrbo, vladajoči želeli vložiti zakon o evtanaziji – kar je res skrb vzbujajoče. SDS je zakon prvič vložila 17. oktobra 2023, obravnavan je bil marca 2024, vendar ga je vladna koalicija zavrnila – ob hkratnem priznanju koalicije, da predstavlja dobro izhodišče. Kljub obljubam, da bo vlada Roberta Goloba pripravila svoj predlog, se to v skoraj dveh letih ni zgodilo, imeli pa smo dva referenduma o evtanaziji. Zato se je opozicija odločila, da predlog zakona ponovno vloži, saj brez jasnega zakonskega okvira sistemskih premikov ne bo, državljani pa bodo ostali na suhem in brez ustrezne oskrbe.
Kot je ob sklepu novinarske konference povedala poslanka Alenka Jeraj, Poslanska skupina SDS pričakuje, da bo koalicija – tudi v luči jasnih sporočil volivcev na nedavnem referendumu – prepoznala nujnost sistemske ureditve paliativne oskrbe. Predlog zakona je odprt za dopolnitve in skupno izboljšanje, cilj pa je enoten: zagotoviti dostojno, sočutno in kakovostno oskrbo vsem neozdravljivo bolnim v Sloveniji.
notranjska.si