 je v Sloveniji vrednostno nižja v primerjavi z lansko vrednostjo oziroma glede na povprečje EU.){kind=link}
Dejanska potrošnja na prebivalca (tj. količina blaga in storitev, ki jo posameznik porabi, pri čemer se upoštevajo cenovne razlike) je v Sloveniji vrednostno nižja v primerjavi z lansko vrednostjo oziroma glede na povprečje EU. – Statistični urad Republike Slovenije+1
Zakaj se je to zgodilo? Ekonomske spremenljivke, kot je potrošnja na prebivalca, se premikajo iz več razlogov, največkrat pa odsevajo slabe, realne trende v gospodarstvu:
- Realna rast dohodka in razpoložljivi dohodek: Če se plače dvignejo počasneje kot rast cen (inflacija), ljudje v resničnih (inflacijski očiščenih) enotah porabijo manj. Če je realni razpoložljivi dohodek stagniral ali rasel počasi, potrošnja lahko zraste počasneje ali celo pada. Cena energentov, hrane in ključnih storitev lahko zniža razpoložljiv dohodek za ostalo potrošnjo. Zato je seveda upad potrošnje viden. Seveda bi vlada to lahko z različnimi ukrepi blažila, toda kot vidimo teh nismo dočakali.
- Struktura gospodarstva in zamenjava potrošnje: Mediji med seboj ne kažejo le absolutnih številk – struktura potrošnje se lahko spremeni: več potrošnje gre za nujne stroške (npr. energija, hrana), manj za luksuzne storitve, kar občutno zmanjša povprečno vrednost dejanske potrošnje na prebivalca.
- Stopnja varčevanja in negotovost gospodinjstev: Če gospodinjstva postanejo previdna – npr. zaradi negotovosti glede prihodnjih dohodkov ali strožjih kreditnih pogojev – začnejo več varčevati in manj trošiti. Posledično pade kratkoročna potrošnja, četudi dohodek ni padel močno.
- Zunanje gospodarske razmere: Če se izvoz upočasni in BDP raste počasneje, se to lahko odraža tudi v potrošnji. V Sloveniji je bila rast izvoza in industrijske proizvodnje v zadnjem letu bolj zmerna, kar vpliva na širši ekonomski ciklus. BSI
Kaj nam sledi? Osnove ekonomije pravijo, da ko se potrošnja ohladi, je seveda kar naenkrat premalo denarja v obtoku, kar kliče po naslednji krizi gospodarstva. Časi pred nami kot zgleda niso obetujoči, potrebna je razbremenitev gospodarstva in ukrepanje države tam kjer je to močno n nujno potrebno – npr. na področju regulacije cen hrane oziroma osnovnih živil. Vlada bi se morala ukvarjati z osnovami in ne z ideloškimi temami kot so evtanazja, splav ipd.
Notranjska.si