Veliko ljudi ima občutek, da ankete Ninamedia pogosto »zgrešijo«, ker so končni volilni rezultati drugačni od predvolilnih napovedi. Ta občutek ni izmišljen – razlika med anketami in realnostjo se res pojavlja. A razlaga je bolj zapletena kot preprosta trditev, da ankete lažejo.
Najprej pomembno dejstvo: ankete niso napoved prihodnosti, ampak posnetek razpoloženja v točno določenem trenutku. Merijo, kaj ljudje pravijo, da bi storili danes – ne kaj bodo dejansko naredili na volilni dan.
Zakaj torej pride do odstopanj?
1. Ljudje v anketah ne povedo vedno resnice
Pri političnih vprašanjih se pogosto pojavi t. i. družbeno zaželen odgovor. Del vprašanih pove tisto, kar se jim zdi sprejemljivo, ne pa nujno tega, kar bodo res obkrožili na volitvah. To je posebej izrazito pri polariziranih temah in strankah.
2. “Neodločeni” so največji vir napak
Velik delež vprašanih se opredeli kot neodločen. Kako jih anketarji statistično razporedijo, močno vpliva na rezultat. Če se ti volivci na koncu nagnejo bolj v eno smer, se razlika lahko zdi dramatična – čeprav anketa tega nikoli ni trdila z gotovostjo.
3. Učinek molčečih volivcev
Nekateri volivci zavestno ne sodelujejo v anketah ali ne razkrivajo svojih preferenc. Če ima ena politična opcija več takih podpornikov, je lahko v anketah sistematično podcenjena.
4. Način postavljanja vprašanj res vpliva
Vprašanja niso nevtralna sama po sebi.
– vrstni red vprašanj,
– način formulacije,
– ponujene možnosti odgovorov lahko subtilno usmerjajo razmišljanje. To ne pomeni nujno namerne manipulacije, pomeni pa, da metodologija vpliva na izid.
5. Vzorčenje nikoli ni popolno
Ankete delajo z vzorcem (npr. 700–1000 ljudi). Čeprav je statistično reprezentativen, ni identičen volilnemu telesu. Majhna odstopanja v starosti, izobrazbi, regiji ali politični angažiranosti lahko povzročijo sistematične razlike. Zelo pomembno je kje opravljajo ankete, saj nastaja velika razlika med mesti in podeželjem.
6. Volilna kampanja se pogosto “zlomi” tik pred koncem
Zadnji dnevi pred volitvami – soočenja, afere, napačne izjave – lahko bistveno spremenijo razpoloženje. Ankete, objavljene teden ali dva prej, tega ne morejo zajeti.
Izkušnja iz leta 2018 je zelo zgovorna – Ninamedia je namreč napovedala na primer Slovenski demokratski stranki le 11.9 odstotkov, dobila pa je še enkrat toliko…Zakaj torej taka odstopanja?
Notranjska.si