Evropa se sooča z usklajeno kampanjo lažnih bombnih groženj, ki so v manj kot enem tednu prizadele desetine potniških letov.
Potniki po vsej Evropi se sprašujejo isto vprašanje: ali smo še varni, ko se usedemo v letalo?
Čeprav doslej ni bilo najdenih nobenih eksplozivnih sredstev, so preusmeritve, vojaške spremljave in evakuacije med potniki sprožile vprašanje: ali smo še varni, ko se usedemo v letalo?
Grožnje so se začele v torek, 4. novembra, in se do petka, 6. novembra, stopnjevale v tri ločene valove. Prvi je prizadel vsaj sedem letov. V četrtek je število naraslo na 25 do 30 letal, ki so bila preusmerjena, preiskana ali spremljana z lovci. Med njimi je bil tudi Aer Lingusov let iz Dublina proti Rimu, ki je pristal na vojaški bazi v Franciji. V petek se je val nadaljeval z vsaj 17 do 18 novimi grožnjami, hkrati pa so se razširile tudi na televizijske hiše.
Madžarski lovci so v petek trikrat spremljali potniška letala. Ryanair, Wizz Air, Finnair in druge družbe so poročale o grožnjah, ki so prihajale predvsem po e-pošti. Vse preiskave so se končale brez najdbe eksploziva. Eurocontrol ocenjuje, da gre za majhen delež vseh evropskih letov – okoli 0,05 odstotka – a poudarja, da mora vsaka grožnja biti obravnavana z največjo resnostjo.
Posebno zaskrbljujoče je, da so se grožnje v petek razširile tudi na medije. Irski javni RTÉ, britanski Sky in bolgarski Nova TV so prejeli e-pošto z naslovom »Message to the West«. V sporočilu je pisalo, da je v stavbi podtaknjena bomba, ki bo eksplodirala v 45 minutah, in da »ura tiktaka«. Nobena bomba ni bila najdena, a redakcije so bile evakuirane, oddaje pa prekinjene.
Oblasti priznavajo, da gre za usklajeno kampanjo. Ena od groženj je bila podpisana s strani skupine »Fighters of the Male State«, druga z imenom Mikhail Andropov, ki je trdil, da gre za isto skupino, in napovedal nadaljnje napade na promet.
Nekateri analitiki in mediji omenjajo možnost hibridnega vojskovanja (morda povezanega z Rusijo), a za to ni dokazov.
Grožnje se pojavljajo v kontekstu drugih nedavnih incidentov v Evropi (kibernetski napadi na hladilne sisteme supermarketov, drobnice nad letališči …).
Za potnike to pomeni, da se lahko vsak let nenadoma spremeni v varnostni incident. Čeprav ni dokazov o resnični grožnji z eksplozivom, občutek negotovosti raste. Letalske družbe poudarjajo, da sistem deluje in da so vsi dosedanji primeri bili lažni. Vprašanje, ki ga potniki vse glasneje postavljajo, pa ostaja: koliko časa lahko evropski zračni promet vzdrži takšne usklajene napade, preden se strah začne odražati tudi v zasedenosti letal?
Preiskave v več državah tečejo. Do sobote, 7. novembra, ni bilo novih večjih poročil, a varnostne službe ostajajo v povišani pripravljenosti.
Uredništvo Notranjska