Diplomatska vojna besed je dosegla prelomno točko tudi v Italiji – državi, ki gosti ključno ameriško vojaško infrastrukturo v Evropi. Po izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da »NATO brez Amerike ne pomeni nič«, je Italija oz. italijanska premierka Giorgia Meloni podala izjemno oster in populističen odgovor, ki odmeva daleč prek meja Italije.
View this post on Instagram
Melonijev nastop je po ocenah političnih analitikov pomemben zato, ker presega običajne ideološke delitve v Evropi in združuje tako levico kot desnico v vse bolj kritičnem odnosu do Washingtona. Njeno sporočilo ZDA je bilo trojno – in za ameriške interese potencialno zelo problematično.
Prvič, Melonijeva je posredno zagrozila z zapiranjem ameriških vojaških baz na italijanskih tleh. Med njimi so strateško izjemno pomembna oporišča, kot so letalska baza Aviano, mornariška baza Sigonella in poveljstvo ameriške mornarice v Neaplju. Brez teh točk bi bila ameriška vojaška projekcija moči v Sredozemlju, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu resno okrnjena.
Drugič, Italija se je po njenih besedah pripravljena v celoti uskladiti z Evropsko unijo pri zamrznitvi trgovinskih odnosov z ZDA, kar bi dodatno utrdilo gospodarski pritisk na Washington in pomenilo nadaljevanje vse ostrejše transatlantske trgovinske vojne.
Tretji element pa je simbolne narave, a politično zelo zgovoren: poziv k bojkotu ameriških blagovnih znamk, med katerimi je bil izpostavljen McDonald’s kot ikona ameriške »mehke moči«. Takšna poteza spominja na nedavne razprave v Nemčiji o morebitnem bojkotu svetovnega prvenstva in kaže na vse večje zavračanje ameriškega kulturnega vpliva v Evropi.
Posebno težo celotnemu dogajanju daje dejstvo, da je ravno Giorgia Meloni, ki je bila doslej pogosto predstavljena kot ideološka zaveznica ameriških konservativnih krogov, prevzela vodilno vlogo v tem zaostrovanju. To po mnenju opazovalcev pomeni jasen signal, da protizDA razpoloženje v Evropi ni več omejeno na politično levico, temveč postaja skupni imenovalec širšega odpora proti doktrini tako imenovane »Trdnjave Amerika«.
Če se bo retorika prelila v konkretne politične odločitve, bi to lahko pomenilo enega največjih premikov v odnosih med ZDA in Evropo v zadnjih desetletjih.