 in UMAR-a te razlike niso le stalnica, temveč se trenutno celo večajo v korist javnih uslužbencev. To sproža vprašanja o tem, zakaj se to dogaja in ali je ta trend trajnosten.){kind=link}
V Sloveniji se plače v javnem sektorju že dolgo držijo nad plačami v zasebnem sektorju, in po najnovejših podatkih Statističnega urada (SURS) in UMAR-a te razlike niso le stalnica, temveč se trenutno celo večajo v korist javnih uslužbencev. To sproža vprašanja o tem, zakaj se to dogaja in ali je ta trend trajnosten.
Po podatkih iz leta 2025 je povprečna bruto plača v javnem sektorju znatno višja kot v zasebnem, in čeprav se rast plač v obeh sektorjih nadaljuje, v javnem prostoru raste hitreje. SURS navaja, da se je v določenih obdobjih povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala tudi za okoli 10 % na letni ravni, medtem ko je rast v zasebnem sektorju ostala okoli 5 % ali manj.
Ena izmed ključnih in najnovejših razlag za ta dinamičen vzorec je uvajanje prenovljenega sistema plač v javnem sektorju, ki je začel veljati 1. januarja 2025. Ta reforma je predvidela povečanje osnovnih plač in prestrukturiranje plačnih razredov, tako da je velik del rasti v zadnjih mesecih neposredno povezan s plačno reformo. Seveda kot vemo je prav Golobova vlada priskrbela, da se bodo plače najbolj povišale osebam na položajih (direktorji, funkcionarji), medtem ko se bo ostalim uslužbencem rast plač poznala za okoli 250-300 evrov bruto – kar ob takšni inflaciji in posledicah zaradi dviga minimalne plače, niti ni veliko. Splošna rast bo torej točno takšna, da bodo mnogi izgubili otroške dodatke, plačali več vrtca in več šolske prehrane – kar pomeni, da bodo na koncu na čisti nuli.
Razlike v povprečnih plačah niso zgolj posledica trenutnih dvigov, temveč tudi razlike v demografski in poklicni strukturi zaposlenih v obeh sektorjih:
-
Izobrazba in kvalifikacije: V javnem sektorju je višji delež zaposlenih z visoko izobrazbo, kar običajno pomeni tudi višje plače.
-
Starostna struktura: Javne službe pogosto zaposlujejo več starejših delavcev, katerih plače rastejo z delovno dobo.
-
Razporeditev plačnih razredov: V zasebnem sektorju je velik delež delavcev v nižjih plačnih razredih (npr. delo z minimalnimi plačami), medtem ko javni sektor zajema poklice z bolj enakomerno razporejenimi plačnimi stopnjami.
Poleg teh strukturnih dejavnikov je politični in socialni kontekst pomemben: javni sektor je pogosto predmet dogovorov med državnim vodstvom in sindikati, ki se spopadajo z vprašanji kadrovskih pomanjkanj v ključnih panogah (zdravstvo, izobraževanje, …). Reformni ukrepi so pogosto motivirani z željo usteči osnovnim funkcijam države in ohraniti kvalificirano delovno silo.
Poleg tega se razlike med sektorjema lahko spreminjajo skozi čas: zadnji podatki za november 2025 kažejo, da je enkratna rast v javnem sektorju že lahko tudi rezultat izplačil tega leta, medtem ko se v zasebnem sektorju rast plač v določenem obdobju celo upočasni. Kako pa je drugod po EU?
Plače v javnem sektorju so v EU načeloma višje od zasebnega, izjema so le Švedska Danska, Finska in Slovaška – v teh državah zasebni sektor plačuje bolje kot javni – najverjetneje zato, ker je gospodarstvo razbremenjeno in si lahko privoščijo bistveno višje plače. Morda se od njih lahko kaj naučimo.
Pomembno je dejstvo, da se javni sektor se ne financira sam. Financirajo ga podjetja in zaposleni v realnem delu gospodarstva. Če vladajoča politika nadaljuje s to logiko – da se lahko javna poraba in plače povečujejo ne glede na stanje v gospodarstvu – bomo kmalu imeli vedno več države in vedno manj tistih, ki jo lahko še financirajo. Dejstvo je, da ta vlada gospodarstvu ni naklonjena.
Temu v prid priča tudi dejstvo da na primer Lidl Slovenija po neuradnih informacijah seli svoje upravno in odločevalno poslovanje v Zagreb na Hrvaškem, čeprav uradni sedež še vedno ostaja v Komendi. To pomeni, da ključne administrativne funkcije zdaj delujejo iz hrvaške prestolnice, kar naj bi zmanjšalo pomen Slovenije kot strateške lokacije znotraj skupine.
Kako se na očitke in nezadovoljstvo gospodarstvenikov odziva opozicija? V Slovenski demokratski stranki so na spletnih omrežjih zapisali: “Vsem delovnim ljudem so znižali neto plače in jih s tem prikrajšali za več tisoč evrov, gospodarstvu pa zbili konkurenčne prednosti.”
notranjska.si