Medtem ko uradni kanali predsednika vlade Roberta Goloba  in njegove žene Tine, govorijo o kibernetskem napadu, se na Instagramu odvija povsem druga zgodba. Namesto hekerskega vdora naj bi šlo za spontani upor spletnih uporabnikov, saj jih je k temu pozval eden izmed vplivnežev; in to tak, ki ga vladna stranka Svoboda očitno ni pričakovala.

Vojna, ki se je začela z burekom, predsednik vlade pa jo je označil za kibernetski napad

Po mnenju številnih opazovalcev je Gibanje Svoboda samo odprlo fronto na družbenih omrežjih z lahkotnim, populističnim posnetkom Roberta Goloba z burekom. Poskus približevanja “navadnim ljudem” naj bi se hitro sprevrgel v nasprotni učinek. Ko je sledila še Instagram anketa o tem, ali se ljudje v Sloveniji počutijo svobodne, se je zgodil preobrat: rezultat naj bi bil za vladajoče izrazito neugoden – več kot 90 odstotkov odgovorov “ne”. Anketa je bila po nekaj urah izbrisana.

Vplivneži stopili v igro, pri čemer se nikoli niso politično izpostavljali

Spletni ustvarjalec Aleksandar Repić, znan kot “Nepridiprav”, je svoje sledilce pozval k sodelovanju v anketi. Kmalu so se pod objavami predsednika vlade in stranke začeli vrstiti kritični komentarji. Med komentatorji so bili tudi drugi prepoznavni spletni obrazi, med njimi zdravnica in vplivnica Ana D. Prašnikar – ki so ji celo grozili (njej in njeni družini).

Ko so se pojavile trditve o organiziranem kibernetskem napadu, so vplivneži svoje sledilce spodbudili, naj pod objavami zapišejo, da niso lažni profili. Rodil se je hashtag #nismofejk, ki se je začel širiti po komentarjih politikov Svobode.

Brisanje komentarjev in očitki o cenzuri

Podporniki vplivnežev trdijo, da stranka množično briše kritične zapise. Po njihovem mnenju je število nezadovoljnih uporabnikov tako veliko, da brisanje ne dohaja tempa objav. V ozadju se odpira vprašanje svobode govora – ironija, ki jo kritiki radi poudarjajo glede na ime stranke.

Obrambna strategija ali krizni PR?

Na družbenih omrežjih so se oglasili tudi predstavniki podmladka in nekateri ministri, ki so zatrjevali, da so tarča organiziranega kibernetskega napada in da to ni realna slika njihove slabe politike. Objave so bile po mnenju kritikov vsebinsko podobne, kar je sprožilo dodatne dvome in očitke o usklajeni komunikacijski strategiji.

Nova realnost politike

Dogajanje razkriva širši premik: politični boj se seli na družbena omrežja. Tradicionalni mediji niso več edini prostor oblikovanja javnega mnenja. Vplivneži z desettisoči sledilcev lahko v nekaj urah preusmerijo razpravo in mobilizirajo množice.

Ali gre za spontano nezadovoljstvo ali za organizirano digitalno ofenzivo, bo verjetno predmet nadaljnjih analiz. Dejstvo pa ostaja: politična komunikacija se je preselila na Instagram in TikTok, kjer odziv ni več mogoče v celoti nadzorovati.

In če so družbena omrežja res postala novo volilno bojišče, potem bo moral vsak politik – ne glede na barvo – računati na to, da bodo komentarji postali glasnejši od uradnih sporočil in da bodo vplivniki kar hitro izrazili nezadovoljstvo, za seboj pa potegnili množice.

notranjska.si

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA