Mandat vlade Roberta Goloba po pregledu portala Preiskovalno.si zaznamuje niz odmevnih afer, ki odpirajo resna vprašanja o transparentnosti, ravnanju z javnim denarjem in političnem vplivu na državne institucije. Pa vendarle je naš spomin očitno globlji, zato smo spisku dodali še nekaj nespametnih političnih odločitev in afer, saj drži, da so se nam zadnja štiri leta dogajala afera za afero:

Eden najbolj razvpitih primerov je nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, kjer so se pojavili očitki o spornih cenitvah in nepravilnostih pri financiranju. Posel, vreden več milijonov evrov, je sprožil val kritik in postal simbol netransparentnega upravljanja. Revizije so pokazale nepravilnosti pri prerazporejanju sredstev in manipulacijah s cenitvami, kar je na koncu vodilo tudi do političnih posledic znotraj vlade.

Nič manj odmeven ni bil nakup več tisoč prenosnih računalnikov za milijone evrov davkoplačevalskega denarja, ki naj bi bil izveden brez ustrezne pravne podlage. Dejstvo, da del opreme dolgo ni bil uporabljen, je dodatno podžgalo dvome o smiselnosti in odgovornosti odločevalcev. Za prenosnike brez programske opreme je bilo porabljenih približno 6,5 milijona evrov javnega denarja, pri čemer naj bi bil del opreme še vedno neuporabljen. Po ugotovitvah nadzornih institucij naj bi bil nakup izveden brez ustrezne pravne podlage. Prenosniki pa so več mesecev čakali v skladišču in niso prišli do državljanov.

Politični pretresi so dosegli vrhunec ob razkritjih o pritiskih na policijo in RTV. Spor med vrhom vlade in nekdanjo notranjo ministrico je razkril globoke razpoke v sistemu ter sprožil vprašanja o političnem vplivu na varnostne institucije. Premier sam je celo javno izjavil, da je čas, da se policija in RTV očistita Janšistov.

afera Prisluhi – kjer želijo mediji in stranka Svoboda vse skupaj zavrteti v smer, da ni pomembno kaj sami prisluhi in posnetki razrkivajo, pomembno je kdo stoji za njimi. Slovenski narod pa je enostavno ogorčen. Krivdo želijo sedaj naprtiti prvaku opozije – Janezu Janši, kar seveda ni prav nič novega.

Vplivnikom so grozili – začelo se je z zdravnico, ki je svoje vsebine umaknila, saj so grozili njeni družini. Končalo se je s priprtjem vplivnika Nepridiprava na letališču Jožeta Pučnika, ki je napovedal, da bo raziskal afero Fotopub. Vendar to ni bilo dovolj – po hišnih preiskavah so mu celo zasegli profile na družbenih omrežjih.  Svobodna država?

Sramoto pa smo doživeli tudi na mednarodnem parketu – ena vidnejših je bila izjava premiera, da zaveze zveze NATO niso obvezujoče. Druga nedavna afera pa se je pojavila pri tožbi zoper Izrael kjer si je vlada nenadoma premislila – sklepamo, da so zaradi razkrivanja posnetkov, ki so bili posneti s strani izraelskega podjetja Black Cube, vladajoči kar naenkrat spremenili stališče in ostali na varni strani – saj so se zbali, da bi v javnost prišlo še kaj več kot le to kar je. Pomembno je poudariti, da je Golobova vlada izkazovala podporo Palestini – kljub temu, da jo vodijo teroristi.

Premier je na Brdu pri Kranju pozval podjetja, da v kolikor se ne strinjajo s sedanjimi davki in ureditivijo, naj svoje sedeže kar preselijo drugam – mnogo od njih so bili povsem ogorčeni, saj s strani vrhunskega mandžerja takega manevra ne bi pričakoval. Pa vendar se je zgodil.

Napetosti pa niso ostale le na ravni državnih organov. Tudi znotraj vladajoče stranke so izbruhnili konflikti, ki so vodili v izključitve in odhode vidnih članov.  Ti dogodki kažejo na nestabilnost in notranje delitve v jedru oblasti.

Sramoten za javnost je bil tudi sprejem medijske zakonodaje – kjer je soproga premiera Goloba za njegove svetovalce imenovala kar svoje prijatelje, čez da imajo dovolj znanja s katerim lahko razjasnijo težavo medijske krajine v Sloveniji.

Afera Ugljan – vključuje ocene o tem kako premier Golob ni predstavil račune za bivanje na otoku Ugljan, afera je ostala netransparentna in nepojasnjena – šlo je predvsem za usluge in za rek – roka roko umije.

Pregled izpostavlja še številne očitke glede kadrovanja, povezav z interesnimi krogi in upravljanja javnih sredstev. Že ob pričetku mandata naj bi premier Golob zahteval listo oz. spisek vsem, ki so se zaposlili v času Janševe vlade. A zanimivo je, da fašizem očita drugi stranki. Kritiki opozarjajo na vzorec odločanja, kjer naj bi bila moč skoncentrirana v ozkem krogu, nadzor pa oslabljen.

Prav tako se pojavljajo očitki o financiranju medijev, portalov in nevladnih organizacij preko pomembnih državnih podjetij. Kar razkriva tudi zadnja afera s prisluhi in posnetki, ki jo na vsak način glavni mediji želijo pomesti pred preprogo.

Poleg vsega tega lahko omenimo, da je v času Golobove vlade, BDP začel padati, gospodarsko okolje se ohlaja, podjetja selijo svoje sedeže v druge države, davki in prispevki naraščajo, prav tako pa se nam dogaja inflacija zaradi višanja minimalne plače in božičnice (v javnem sektorju). Socialna država pa ne ustreza več modelu – toliko kolikor si vplačal boš tudi dobil. Vsi bi namreč radi enake pravice, ne glede na doprinos k družbi.

Čeprav bodo končno besedo o morebitnih nepravilnostih dale pristojne institucije, pa politična škoda že nastaja. Niz afer je namreč pustil močan pečat na zaupanju javnosti in odpira vprašanje, kakšna je dejanska cena takšnega vodenja države.

notranjska.si