Blokada Hormuške ožine in posledice za kmetijstvo v Sloveniji in EU so resne. Vsak dodatni dan vojne bomo evropejci drago plačali. Kaj lahko sploh storijo kmetje?

Slovenski in evropski kmetje se soočajo z eno najresnejših motenj na trgu mineralnih gnojil v zadnjih desetletjih. Od začetka marca 2026 je Hormuška ožina zaradi vojaških dejanj in blokade praktično nedostopna za tovorni promet. Regija Perzijskega zaliva, ki predstavlja približno 30–35 % svetovnega izvoza dušikovih gnojil (predvsem uree in amonijaka), je tako odrezana od globalnih dobavnih verig.

Po podatkih borznih poročil (Argus, ICIS) so cene uree FOB Bližnji vzhod v manj kot štirih tednih narasle za 40–60 %, z ravni okoli 500 USD/tono na trenutnih 700–760 USD/tono. V Evropi so cene dostavljenega blaga že presegle 750–850 EUR/tono, kar predstavlja 80–120 % povišanje v primerjavi s povprečjem leta 2024. Zaloge v skladiščih v Sloveniji po ocenah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in zasebnih dobaviteljev pokrivajo le 40–55 % potreb za spomladansko gnojenje glavnih poljščin.

Ključni dejavniki krize

  • Januar 2026: uvoz dušičnih gnojil v EU se je zmanjšal na 16–20 % običajne ravni zaradi učinka mehanizma CBAM in predhodno nizkih zalog.
  • Februar–marec 2026: popolna prekinitev izvoza iz Katarja, Savdske Arabije, ZAE in Irana povzroča fizično pomanjkanje na trgu.
  • Evropska proizvodnja (Yara, Grupa Azoty, OCI, BASF) deluje na 55–70 % kapacitete zaradi visokih cen zemeljskega plina in stroškov skladnosti s CBAM.

Napovedani vplivi na pridelek in gospodarstvo

Analize FAO, Svetovne banke in evropskih agronomskih inštitutov kažejo, da bo zmanjšanje norm dušika za 30–40 % (kar je realno pričakovati pri trenutnih zalogah in cenah) povzročilo:

  • padec pridelka koruze za 20–35 %,
  • padec pridelka pšenice za 12–25 %,
  • zmanjšanje količine krme iz travinja za 15–30 %.

Posredni učinki na cene hrane v EU se ocenjujejo na dodatnih 8–15 % inflacije do konca leta 2026, če se blokada ne odpravi do poletja. V Sloveniji, kjer mineralna gnojila predstavljajo 15–30 % vseh neposrednih stroškov pridelave, to pomeni močno poslabšanje dobičkonosnosti večine poljščin.

Kmetje imajo na voljo omejen nabor ukrepov, ki jih lahko razvrstimo v tri skupine:

  1. Kratkoročna optimizacija (spomladanska setev 2026) Uporaba preciznega gnojenja (NDVI-senzorji, variabilne aplikacije) omogoča zmanjšanje porabe dušika za 15–25 % brez sorazmernega padca pridelka. Prioritetno gnojenje najdonosnejših parcel in pridelkov z višjo tržno vrednostjo (npr. pšenica za peko namesto krmne koruze).
  2. Alternativni viri surovin
    • Rusija in Belorusija: najcenejša alternativa, a omejena zaradi sankcij, plačilnih ovir in logističnih tveganj.
    • Severna Afrika (Egipt, Alžirija) in ZDA/Trinidad: cene 25–70 % višje, dobavni roki 4–10 tednov.
    • Kitajska: izvozne kvote in dajatve močno omejujejo količine.
  3. Srednjeročne in dolgoročne prilagoditve Vključevanje fiksatorjev dušika (detelja, grašica, fižol) v kolobar, povečana uporaba digestata in komposta, pokrovne posevke ter zmanjšanje deleža dušikointenzivnih kultur. Te ukrepe je mogoče v 2–4 letih razviti do nadomestitve 25–45 % mineralnega dušika, kar zmanjšuje odvisnost od uvoza.

Kriza razkriva sistemsko ranljivost evropske prehranske varnosti, ki temelji na sintetičnem dušiku (Haber-Bosch proces oskrbuje polovico svetovnega prebivalstva). Brez hitrih ukrepov vlade in Evropske komisije – vključno z diverzifikacijo, subvencijami in pospešeno podporo trajnostnim praksam – lahko Slovenija in EU do konca 2026 občutita ne le višje cene kruha in mleka, temveč tudi strukturni padec samooskrbe.

Čas za odločitve je zdaj: kmetje lahko preživijo sezono z optimizacijo in alternativi, a le če jim država zagotovi finančni most in dolgoročno vizijo manjše odvisnosti od uvoženih fosilnih gnojil.

Uredništvo Notranjska

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA