Ljubljana, 11. april 2026 – Še pred nekaj tedni je vodil majhno antisistemsko stranko z le petimi poslanci in obljubljal, da nikoli ne bo sodeloval z »staro politiko«. Včeraj pa je z 48 glasovi postal predsednik Državnega zbora – tretji najpomembnejši človek v državi. Podprli so ga SDS, NSi in lastna Resni.ca. Tisti, ki jih je še lani javno kritiziral.
Zoran Stevanović (44) je v enem dnevu dokazal, da je mojster političnega preživetja. Človek, ki je zgradil kariero na protestih proti sistemu, je zdaj postal del tega istega sistema – in to na njegovem vrhu.
Od policista do protestniškega vodje
Rojen 23. februarja 1982 v Kranju, otroštvo preživel v Koroški Beli. Po Srednji policijski šoli v Tacnu je 11 let nosil uniformo. Kariero je končal leta 2011 z odpustitvijo zaradi kršitev. Sam pravi, da je »upokojen«.
Njegov pravi vzpon pa se je začel septembra 2021. Kot lokalni svetnik v Kranju je organiziral prve velike proteste proti covidnim ukrepom. Na Kongresnem trgu je zbral 8000 ljudi, naslednji shodi so postali še ostrejši – policija je uporabila solzivec in vodne topove. Stevanović je bil pridržan, a hitro izpuščen. Iz gneva ljudi je zgradil stranko Resni.ca – proti korupciji, proti davkom, proti »globalnim elitam«, proti Natu in proti EU.
Na volitvah marca 2026 je stranka presenetljivo vstopila v parlament s petimi mandati. Stevanović je postal glas nezadovoljnih, ki so želeli »resnico«.
Kontroverze, ki ga spremljajo od začetka
Stevanovićeva preteklost ni čista. Mediji so večkrat poročali o dveh starejših obsodbah:
- Leta 2004 obsojen zaradi ogrožanja varnosti.
- Leta 2008 (pravnomočno 2010) zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije zavarovalnice po prometni nesreči v Žirovnici. Sodišče mu je izreklo 800 evrov globe.
Danes velja za rehabilitiranega in nekaznovanega, sam pa te zadeve označuje za »prekrške« in »prometne nesreče«. Kljub temu madež ostaja in ga levi mediji redno izpostavljajo.
Dodatne pikantnosti: obtožbe o zavajanju glede izobrazbe (navajal je doktorski študij, a ga ni dokončal), poreklo (srbske korenine, zagovarja status srbske manjšine v Sloveniji) in pogosta menjava političnih zavezništev – od SNS Zmaga Jelinčiča do samostojne Resni.ca.
Njegova izvolitev za predsednika DZ je sprožila pravi potres. Volivci Resni.ca na družbenih omrežjih vrejo: »Izdal nas je!« Levica ga označuje za »nevarnega populista« in »Balkanizatorja«. Desnica pa vidi v njem pragmatičnega igralca, ki jim je pomagal prevzeti nadzor nad parlamentom.
Sam Stevanović po izvolitvi mirno pravi: »Moja izvolitev ne pomeni ničesar glede sestave vlade.« A vsi vedo – brez njegovih glasov desnica težko sestavi večino.
Je Zoran Stevanović oportunist, ki je izkoristil val nezadovoljstva za lastno kariero? Ali pa pravi pragmatik, ki zna graditi mostove tam, kjer drugi vidijo le zidove?
Eno je gotovo: slovenska politika je dobila novega, zelo nekonvencionalnega igralca. Človeka, ki je prišel iz protestov proti sistemu in zdaj vodi ta isti sistem. In kot kaže njegova dosedanja pot – presenečenj še zdaleč ni konec.
Dobrodošli v eri Zorana Stevanovića.
Notranjska.si