Ljubljana – izvolitev Zorana Stevanovića na mesto predsednika Državnega zbora je sprožila burne odzive. Medtem ko kritiki opozarjajo na njegovo politično preteklost, a vendarle se vse glasneje pojavlja tudi drugačen pogled: da slabše, kot je bilo v zadnjem obdobju pod vodenjem stranke Svoboda, skoraj ne more biti –  DZ ima končno priložnost za nov začetek.

V središču teh primerjav se pogosto znajde njegova predhodnica Urška Klakočar Zupančič, katere mandat je bil večkrat tarča kritik. Očitki so leteli predvsem na vodenje sej, kjer naj bi prihajalo do kršitev poslovnika, prekinjanja razprav in neenakopravne obravnave poslancev. Po mnenju dela javnosti je prav takšno ravnanje prispevalo k padcu ugleda Državnega zbora kot institucije.

Utrujenost od konfliktov

V zadnjih letih je parlament pogosto deloval kot prostor ostrih konfliktov, kjer je vsebina razprav večkrat padla v ozadje. Poslanci so se pritoževali nad vodstvom, saj je nekdanja predsednica vodila seje z omejevanjem časa za razpravo, selektivnim dopuščanjem replik in splošnim občutkom, da pravila ne veljajo enako za vse.

Takšno okolje je po mnenju kritikov spodkopalo osnovno funkcijo parlamenta – odprto in pošteno razpravo. Ko se pravila interpretirajo po občutku, se izgublja zaupanje, ne le med poslanci, ampak tudi v očeh javnosti.

Priložnost za reset

Z novim vodstvom se zato odpira vprašanje: ali lahko Zoran Stevanović vzpostavi bolj uravnoteženo in predvidljivo vodenje sej? Njegovi podporniki menijo, da je prav to njegova največja priložnost – vrniti red, dosledno spoštovanje poslovnika in predvsem občutek, da ima vsak poslanec pravico do besede.

Pričakovanja niso nizka. Javnost je naveličana političnega teatra in želi več vsebine, manj osebnih obračunov. Če bo novo vodstvo uspelo umiriti razprave in zagotoviti enaka pravila za vse, bi to lahko pomenilo prvi korak k obnovi ugleda DZ.

Ugled se gradi počasi

Vendar pa sprememba na vrhu sama po sebi ne pomeni čudeža. Ugled institucije se ne povrne čez noč – zahteva doslednost, transparentnost in predvsem spoštovanje pravil, tudi takrat, ko to ni politično najbolj modro.

Če bo novo vodstvo zmoglo preseči pretekle napake in vzpostaviti kulturo dialoga, bi Državni zbor lahko znova postal prostor, kjer se sprejemajo pomembne odločitve – ne pa prizorišče vsakodnevnih sporov.

P.N.