V zadnjih dneh se po Sloveniji vse pogosteje pojavlja vprašanje, ki ga ni mogoče prezreti: kje je predsednik vlade – Robert Golob? V času, ko bi morala država delovati usklajeno in odločno zaradi vseh izzivov in slabega proračunskega stanja, se zdi, da ključni procesi stojijo – ali pa vsaj močno zaostajajo.

Predsednik vlade je še nedolgo tega javno zagotavljal, da bo “barko varno pripeljal v pristan”. Danes pa mnogi opažajo ravno nasprotno: občutek je, kot da je ladja ostala brez kapitana. V javnem sektorju naj bi številni postopki obstali, na ministrstvih naj bi se kopičile zadeve, ki čakajo na odločitve, medtem ko naj bi edino, kar nemoteno teče, bilo politično zaposlovanje v zadnjem trenutku.

Kritiki opozarjajo, da država deluje v nekakšnem “mrtvem teku”. Odločitve se zamikajo, reforme obstajajo predvsem na papirju, konkretnih premikov pa ni videti. Takšna situacija odpira resno vprašanje o učinkovitosti vodenja in prioritetah izvršne oblasti.

Dodatno pozornost vzbuja tudi odsotnost predsednika vlade na pomembnih mednarodnih srečanjih. Ni ga bilo opaziti na dogodkih na Cipru, prav tako ne v Dubrovniku, kjer se je zbrala evropska politična elita. V času, ko se oblikujejo ključna partnerstva in sprejemajo pomembne odločitve na evropski ravni, takšna odsotnost ne ostane neopažena.

Seveda je treba priznati, da javnost nima vedno vpogleda v vse aktivnosti predsednika vlade. Diplomatski in državniški procesi pogosto potekajo tudi v ozadju, stran od oči javnosti. A kljub temu ostaja vtis, da v ključnih trenutkih primanjkuje jasne prisotnosti in komunikacije.

Vprašanje torej ni zgolj, kje je Robert Golob, temveč tudi, ali država trenutno deluje s polno močjo. V času številnih izzivov – tako doma kot v tujini – si državljani upravičeno želijo jasnega vodenja, vidnih rezultatov in občutka, da je krmilo trdno v rokah.

Če tega ni, se dvomi hitro spremenijo v nezaupanje. In to je za vsako vlado veliko večji problem kot posamezna odsotnost.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA