Ko je Péter Magyar na Madžarskem premagal Viktorja Orbána, so si v Bruslju mnogi oddahnili. Po šestnajstih letih Orbanove vladavine so pričakovali, da se bo Budimpešta hitro vrnila v evropski tok, poslušno sledila usmeritvam EU in zaprla poglavje madžarskega uporništva. Toda že prvi tedni nove oblasti kažejo, da zgodba ne bo tako preprosta.
Magyar, novi madžarski premier in vodja stranke Tisza, je na oblast prišel po veliki volilni zmagi, po kateri je Orbán priznal poraz. Reuters je poročal, da je šlo za prelom, ki je končal dolgo obdobje Orbanove oblasti in odprl novo politično poglavje na Madžarskem. A če je Evropa pričakovala popoln obrat, je hitro dobila hladno prho. Magyar se res predstavlja kot bolj proevropski voditelj, vendar hkrati jasno sporoča, da madžarskih interesov ne bo žrtvoval zaradi političnih pritiskov iz Bruslja. Prav zato se v evropskih krogih že pojavlja vprašanje: je EU res dobila novega partnerja ali le “Orbána v mehkejši embalaži”?
Najbolj občutljivo vprašanje je Ukrajina. Magyar je po poročanju Reutersa dejal, da ne podpira pospešenega vstopa Ukrajine v Evropsko unijo in da bi moralo o tem na koncu odločati madžarsko ljudstvo na referendumu. To je za Bruselj zelo pomemben signal, saj EU poskuša pospešiti ukrajinsko evropsko pot, Budimpešta pa očitno tudi po Orbanovem odhodu ne bo avtomatično rekla “da”.
Podobno previden je novi madžarski vrh tudi pri vojaški pomoči. Reuters je poročal, da Madžarska ne namerava pošiljati vojakov ali orožja v Ukrajino, ne želi sodelovati pri velikem evropskem posojilu za Ukrajino in ne podpira hitrega članstva Kijeva v EU. Tudi pri migracijah Magyar ne zveni kot klasičen bruseljski liberalec. Guardian je poročal, da je dejal, da je Evropa migracije leta 2015 slabo upravljala, kar nakazuje, da bo Madžarska tudi pod novo oblastjo ostala precej stroga pri migracijski politiki.
Kljub temu Magyar ni preprosta kopija Orbána. Ena prvih velikih potez nove oblasti je bila odločitev, da Madžarska ostane članica Mednarodnega kazenskega sodišča, s čimer je parlament obrnil odločitev prejšnje Orbanove vlade o izstopu. To je bila pomembna simbolna poteza v smeri zahodnih institucij in mednarodnega prava.
View this post on Instagram
Zato je položaj za Bruselj zapleten. Magyar ni več Orbán, toda tudi ni politik, ki bi Madžarsko preprosto spremenil v poslušno učenko Evropske komisije. Analiza European Policy Centre je že pred volitvami opozarjala, da bi bil Magyar za EU lahko zahtevnejši partner, kot si mnogi predstavljajo, saj pri nekaterih ključnih vprašanjih napoveduje več kontinuitete kot popolnega preloma.
Evropa je torej izgubila starega Orbána, a dobila politika, ki zna govoriti jezik Bruslja, hkrati pa ne skriva, da bo najprej gledal na interese Budimpešte. Kar bi najverjetneje moral vsak državnik, ki vodi državo. In prav to je tisto, kar v evropskih institucijah povzroča nelagodje. Ali je Péter Magyar res “novi Orbán”? Ne povsem. A če so v Bruslju pričakovali voditelja, ki bo samo podpisoval, kar mu položijo na mizo, so se očitno zmotili. Madžarska se je spremenila, vendar ni postala tiha. In to bo za Evropo še kako pomembno.
P.N.