Čeprav se v diplomaciji običajno govori o »dobrih odnosih«, »konstruktivnem sodelovanju« in drugih izrazih, ob katerih človek že po tretji povedi potrebuje kavo, je Giorgia Meloni tokrat uporabila precej bolj neposreden jezik. Slovenskega predsednika vlade Janeza Janšo je javno označila za prijatelja in zaveznika. Povod je bil zgodovinski dosežek njene vlade.
Meloni podrla rekord, Janša ji je čestital
Za Italijo to ni majhna stvar. Država je po drugi svetovni vojni slovela po menjavanju vlad, Melonijeva pa je stabilnost svojega kabineta označila celo za eno največjih reform svojega mandata. Janša ji je ob tem javno čestital.
»Prijatelj in zaveznik«
Melonijeva se ni omejila na običajen »hvala za čestitke«. Janši je odgovorila osebno in poudarila, da ji njegove besede veliko pomenijo, ker prihajajo od »prijatelja in zaveznika«, s katerim deli številne vrednote.
To je precej močna formulacija. V evropski politiki je razlika med tem, da nekoga označiš za »kolega«, in tem, da ga javno imenuješ »prijatelj in zaveznik«. Melonijeva je z izbiro besed jasno pokazala, da odnos z Janšo vidi tudi kot politično in vrednostno zavezništvo. Ni šlo sicer za dobesedni »poklon« Janši. Šlo je za javno in zelo toplo politično priznanje, kakršnega voditelji držav običajno ne namenjajo vsakemu sogovorniku.
Meloni izpostavila tri besede: interesi, varnost in identiteta
Še zanimivejši je bil nadaljnji del njenega sporočila. Melonijeva je poudarila, da sta Italija in Slovenija skozi leta zgradili trden odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. Nato pa je izpostavila precej jasno politično vizijo. Po njenem morata državi dejavno skrbeti za:
- lastne nacionalne interese,
- lastno varnost,
- lastno identiteto.
To niso naključno izbrane besede. Gre za teme, ki so zelo blizu političnemu jeziku obeh predsednikov vlad, še posebej pri razpravah o evropski suverenosti, varnosti meja, migracijah in prihodnosti Evropske unije.
»Rim in Ljubljana nista blizu samo geografsko«
Ne samo »Slovenija in Italija sta dobri sosedi«. Ampak: državi naj skupaj branita interese, varnost, identiteto in evropske korenine. Politični podtekst pri tem res ne potrebuje simultanega prevajalca.
Janša in Meloni sta zdaj oba na čelu vlade
Sporočilo ima leta 2026 še drugačno težo kot pred nekaj leti. Janez Janša je bil maja letos ponovno izvoljen za predsednika slovenske vlade, njegova 16. vlada pa je prisegla 4. junija 2026. Koalicijo sestavljajo SDS, NSi in Demokrati. Melonijeva je na drugi strani na oblasti od oktobra 2022 in je zdaj postavila italijanski rekord v dolžini neprekinjenega mandata vlade. Torej ne govorimo več o prijateljstvu med predsednico vlade in slovenskim opozicijskim voditeljem. Oba trenutno vodita svoji državi. In zaradi tega lahko njuna politična bližina neposredno vpliva tudi na odnose med Slovenijo in Italijo.
Za Slovenijo je tak odnos z Rimom precej pomemben
Italija ni neka oddaljena država, s katero se Slovenija enkrat letno fotografira na evropskem vrhu. Je neposredna soseda, članica EU in Nata ter ena ključnih slovenskih političnih in gospodarskih partneric. Obe državi imata skupne interese na Jadranu, pri evropski varnosti, prometnih povezavah, energetiki, Zahodnem Balkanu in zaščiti manjšin.
Če se predsednika obeh vlad poleg institucionalnega sodelovanja razumeta še politično, je to lahko za odnose med državama precej uporabno. Seveda to ne pomeni, da med Rimom in Ljubljano ne bo sporov. Sosedje brez sporov obstajajo približno toliko kot družinska kosila brez ene neprijetne teme. Toda neposreden odnos med premierjema zagotovo pomaga.
Melonijeva medtem piše politično zgodovino
Tudi okoliščine njenega odgovora Janši niso nepomembne. Melonijeva je leta 2022 postala prva ženska na čelu italijanske vlade. Zdaj je njena vlada postala še najdlje trajajoča v zgodovini Italijanske republike. Ob praznovanju v Bariju je dejala, da je zanjo pomembneje od same številke 1.413 to, da ima njena vlada po skoraj štirih letih še vedno višjo podporo kot na začetku mandata. Prihodnje leto Italijo čakajo parlamentarne volitve, Melonijeva pa želi postati tudi prva italijanska premierka v obdobju republike, ki bi uspešno dokončala celoten petletni mandat.
Iz Rima je v Ljubljano prišlo precej jasno sporočilo
Giorgia Meloni bi Janši lahko preprosto odgovorila: »Hvala za čestitke, veselim se nadaljnjega sodelovanja.« Namesto tega ga je označila za prijatelja in zaveznika, poudarila skupne vrednote ter govorila o nacionalnih interesih, varnosti, identiteti in evropskih koreninah. To je tisti del zgodbe, zaradi katerega njen odgovor presega običajen diplomatski bonton.