Za zaposlenega s polnim delovnim časom, ki je pri delodajalcu zaposlen vse leto, bo letošnja zakonsko določena božičnica znašala 740,94 evra. Lani je minimum znašal 638,86 evra, zato gre letos za nekaj več kot sto evrov višji znesek. Delodajalci ga morajo praviloma izplačati najpozneje do 18. decembra. Za marsikatero gospodinjstvo bo to dobrodošla pomoč tik pred prazniki. Toda na mizi je še precej širši paket ukrepov.
ZIURS bi segel tudi do nakupovalne košarice
Interventni zakon predvideva posebno 5-odstotno stopnjo DDV za vrsto osnovnih živil, med drugim za kruh, moko, testenine, mleko, jajca, meso, sadje in zelenjavo. Predvideva tudi možnost začasno znižanega DDV za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. To so ukrepi, ki bi se lahko dotaknili zelo širokega kroga prebivalstva. Toda nižji DDV še ne zagotavlja, da bo trgovec celotno razliko prenesel v nižjo končno ceno. Nekaj, kar ekonomija rada doda ravno takrat, ko slogan postane preveč lep.
Spremembe tudi za s. p., najemodajalce in zaposlene z višjimi plačami
ZIURS precej spreminja tudi davčno okolje. Za normirane samostojne podjetnike predvideva nove pragove in lestvico normiranih odhodkov. Pri polno zavarovanih samozaposlenih bi se 80 odstotkov normiranih odhodkov priznavalo do 100.000 evrov prihodkov, nato pa bi se delež postopoma zmanjševal.
Zakon bi znižal tudi davek od dohodka iz oddajanja nepremičnin z 25 na 15 odstotkov, pri oddajanju določenim mladim oziroma družinam pa bi bila predvidena še nižja, 5-odstotna stopnja.
Uvedena bi bila tudi zgornja meja osnove za socialne prispevke pri 7.500 evrih mesečno, kar bi neposredno koristilo predvsem zaposlenim z najvišjimi dohodki.
Upokojenec bi lahko delal in prejemal polno pokojnino
Med bolj opaznimi spremembami je tudi tako imenovani dvojni status. ZIURS predvideva možnost, da bi oseba ob nadaljnjem delu prejemala 100 odstotkov pokojnine, namesto sedanjih omejitev. Predlagatelji ukrep predstavljajo kot način, kako v času velikega pomanjkanja delovne sile na trgu ohraniti izkušene ljudi.
Za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki zakon predvideva tudi nižjo najnižjo zavarovalno osnovo, pri tako imenovanih popoldanskih s. p. pa odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Torej božičnica plus še dodatne razbremenitve?
Nasprotniki zakona in sindikati opozarjajo na drugo stran računa: po njihovem bi nekatere davčne razbremenitve zmanjšale javnofinančne prihodke in lahko povečale pritisk na financiranje socialnih sistemov. A dejstvo ostaja, da bi zakon prinesel mnogo pozitivnih učinkov tako na gospodarstvo kot tudi med ljudi in njihove denarnice.
Božičnica bo torej decembra zelo konkretna: najmanj 740,94 evra. Pri interventnem zakonu pa je zgodba širša. Nekateri ukrepi bi lahko vplivali na skoraj vse potrošnike, drugi bi precej bolj koristili posameznim skupinam, končni učinek na družinske proračune pa bo odvisen tudi od tega, ali in v kakšni obliki bo zakon sploh začel veljati.



























