Slovenijo 11. oktobra čaka nenavadna referendumska nedelja. Volivci bomo hkrati prejeli štiri referendumske glasovnice.
ZA delo kot pogoj za socialno pomoč?
Prvo vprašanje posega neposredno v socialno politiko. Volivci bodo odločali, ali naj se delovno sposobnim prejemnikom denarne socialne pomoči, ki nimajo objektivnih ovir za delo, prejemanje pomoči pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela.
Zagovorniki takšne ureditve poudarjajo načelo, da mora država pomagati ljudem, ki pomoč resnično potrebujejo, od delovno sposobnega človeka pa lahko pričakuje tudi aktivno sodelovanje. Kritiki opozarjajo, da je denarna socialna pomoč namenjena zagotavljanju minimalnih življenjskih potreb in da mora biti morebitno pogojevanje urejeno tako, da ne prizadene ljudi v težkih življenjskih okoliščinah. Trenutni sistem DSP že vsebuje dohodkovne in druge zakonske pogoje.
ZA to, da na lokalnih volitvah odločajo državljani Slovenije in EU?
Drugo vprašanje zadeva volitve županov in občinskih svetov. Glas ZA pomeni podporo omejitvi lokalne volilne pravice na državljane Republike Slovenije in drugih držav članic EU, brez državljanov tretjih držav.
Sprememba zakona, ki državljanom tretjih držav odvzema lokalno volilno pravico, je sicer že začela veljati 2. septembra, referendum pa volivce sprašuje o politični podpori takšni ureditvi. Tu se soočata dva pogleda: eden poudarja državljanstvo kot temelj političnega odločanja v lokalni skupnosti, drugi pa opozarja, da tudi tujci z dolgoročnim prebivališčem v občini tam živijo, plačujejo davke in uporabljajo občinske storitve.
ZA ukinitev obveznega RTV-prispevka?
Tretja glasovnica bo verjetno ena politično najbolj vročih. Volivci bodo odločali, ali podpirajo ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Glas ZA tu ne pomeni avtomatičnega zaprtja RTV Slovenija. Gre za vprašanje obveznega prispevka in posledično tudi za vprašanje, kako bi se javni servis financiral v prihodnje.
Zagovorniki ukinitve poudarjajo, da državljani ne bi smeli biti prisiljeni plačevati posebnega prispevka za medij, ki ga morda ne uporabljajo oziroma z njegovim delovanjem niso zadovoljni. Nasprotniki opozarjajo, da stabilno financiranje zagotavlja neodvisnost in obstoj javnega servisa.
Ker gre za posvetovalni referendum, njegov izid sam po sebi neposredno ne spremeni zakonodaje. Posvetovalni referendum političnim odločevalcem izrazi voljo volivcev, pravno pa jih izid ne zavezuje.
ZA drugačna pravila parlamentarnih preiskav?
Četrta odločitev je drugačna od preostalih treh, saj gre za zakonodajni referendum. Odločali bomo, ali naj se uveljavi novela Zakona o parlamentarni preiskavi, ZPPre-B.
Sedanja ureditev iz leta 2024 omogoča, da ustavnost odreditve parlamentarne preiskave med drugim izpodbijajo najmanj tretjina poslancev, ki preiskave niso zahtevali, sam preiskovanec ter nekatere druge institucije in osebe. Dokler Ustavno sodišče o takšni zahtevi ne odloči, Državni zbor preiskovalne komisije ne more imenovati.
Prav tu je jedro političnega spora. Zagovorniki ZPPre-B želijo učinkovitejše parlamentarne preiskave in manj možnosti za njihovo blokiranje oziroma zavlačevanje. Nasprotniki poudarjajo, da so obstoječe možnosti pomembna varovalka pred politično motiviranimi preiskavami. Parlamentarna preiskava sicer ugotavlja politično odgovornost. Sama uvedba preiskave še ne pomeni ugotovitve kazenske krivde.
Štirje referendumi, ne ena sama odločitev
Čeprav politične kampanje govorijo o »4 × ZA« ali štiri referendume predstavljajo kot skupen paket, bo imel volivec dejansko pred seboj štiri ločene odločitve.
- oktobra se bo tako odločalo o zelo različnih vprašanjih: kakšne obveznosti naj ima delovno sposoben prejemnik socialne pomoči, kdo naj izbira lokalno oblast, ali naj ostane obvezen RTV-prispevek in kakšna pravila naj veljajo pri parlamentarnih preiskavah.
Štiri glasovnice. Štiri različna vprašanja. In pri vsakem posebej bo odločitev v rokah volivcev.