V avstrijskem mestu Wels so pred začetkom novega šolskega leta pregledali učilnice in prišli do presenetljive ugotovitve: v skoraj polovici prostorov je manjkal križ. Mestne oblasti so zdaj ukrepale in poskrbele, da se je 117 manjkajočih križev vrnilo na stene učilnic. Župan Andreas Rabl je jasen: križ je del njihove skupnosti vrednot in zakonske ureditve.
Med poletnimi počitnicami so mestne službe v Welsu pregledale 238 učilnic v ljudskih, srednjih, posebnih in politehničnih šolah. Rezultat jih je očitno nekoliko presenetil. V kar 117 učilnicah križa ni bilo. V nekaterih šolah so bili križi nameščeni povsod, v drugih pa po navedbah mesta ni bilo niti enega. Zakaj so simboli iz učilnic izginili, mestne oblasti niso uspele ugotoviti.
Župan udaril po mizi: križi se vračajo
Župan Welsa Andreas Rabl iz FPÖ je po pregledu zahteval, da se manjkajoči simboli ponovno namestijo. Po poročanju avstrijskih medijev so bili križi medtem že dopolnjeni v vseh učilnicah, kjer so manjkali. Rabl je ob tem poudaril, da križev ne razume zgolj kot verski simbol.
Po njegovih besedah so križi in državni oziroma deželni grbi tudi izraz njihove skupnosti vrednot in simbol domačega okolja. Mestu se zdi pomembno tudi, da se spoštuje veljavna zakonodaja.
Ne gre samo za politično gesto
Celotna zgodba ima podrobnost, ki jo je pri dramatičnih naslovih precej enostavno spregledati. Wels namreč križev ni uvedel na novo. V Gornji Avstriji veljavna ureditev določa namestitev križev v učilnicah ljudskih, srednjih, posebnih in politehničnih šol. Podobne določbe imajo tudi nekatere druge avstrijske zvezne dežele.
Mesto je tako po svoji razlagi predvsem ponovno vzpostavilo stanje, ki ga predvidevajo veljavni predpisi. Kljub temu je odločitev nemudoma dobila tudi precej večjo politično in kulturno težo.
Manjkali niso samo križi
Še bolj nenavadno je, da med pregledom niso našli samo praznih mest, kjer bi morali viseti križi. V učilnicah je manjkalo tudi:
- 187 avstrijskih zveznih grbov,
- 192 grbov Gornje Avstrije,
- pet slik avstrijskega predsednika,
- šest slik deželnega glavarja.
Skupaj je to kar 379 manjkajočih grbov. Zakaj je toliko simbolov skozi leta izginilo s sten, ni znano. Morda selitve, prenove, menjave opreme ali pa je kdo preprosto ugotovil, da je stena brez njih videti bolj minimalistično. Človeštvo je očitno sposobno izgubiti tudi skoraj 400 grbov, ne da bi kdo znal pojasniti kam.
Razprava se širi tudi v druga avstrijska mesta
Dogajanje v Welsu ni ostalo brez odziva. V Linzu je mestni svetnik FPÖ Michael Raml že pozval starše, naj preverijo, ali so križi nameščeni tudi v učilnicah njihovih otrok, in naj opozorijo na primere, kjer jih ni. Pri tem se je skliceval na določbe gornjeavstrijske zakonodaje.
Vprašanje križev v šolah bi tako lahko iz lokalne zgodbe v Welsu preraslo v širšo razpravo o verskih in kulturnih simbolih v avstrijskih javnih šolah.
Križ v učilnici znova sproža staro evropsko vprašanje
Zgodba iz Welsa odpira vprašanje, o katerem se evropske države prepirajo že desetletja: je križ v javni šoli predvsem verski simbol ali tudi del zgodovinske in kulturne identitete države? Odgovori so različni tudi znotraj same Avstrije.
V nekaterih deželah je križ v določenih vrstah šol predpisan ne glede na versko sestavo učencev, drugod so pravila povezana z veroizpovedjo večine otrok v razredu. V Welsu pa je odločitev za zdaj jasna. 117 praznih mest na stenah je dobilo nazaj svoje križe. In sodeč po odzivih iz drugih mest se razprava o tem, kaj mora viseti na stenah avstrijskih učilnic, s tem verjetno še ni končala.