Kibernetski napadi, sabotaže in vse večja ranljivost kritične infrastrukture postajajo ena največjih varnostnih skrbi Evrope. Tarče niso več samo državne ustanove in velika podjetja, temveč tudi sistemi, od katerih je odvisno vsakdanje življenje milijonov ljudi.
Evropa se sooča z vse bolj zapletenimi varnostnimi grožnjami. Kibernetski napadi postajajo pogostejši, njihove posledice pa so lahko precej resnejše od ukradenih podatkov ali nedelujočih spletnih strani. Vse večjo skrb vzbujajo napadi na kritično infrastrukturo, saj bi lahko že en uspešen vdor v pomemben sistem povzročil motnje, ki bi jih občutili milijoni ljudi.
Vprašanje, ki si ga zato zastavljajo tudi evropske varnostne institucije, je vse bolj neposredno: kdo je naslednja tarča?
Naslednja tarča bi lahko bila infrastruktura, od katere smo odvisni vsak dan
Predstavljajte si, da se nekega jutra zbudite in ugotovite, da ne delujejo plačilne kartice, bankomati, mobilno omrežje ali spletno bančništvo. Trgovine imajo težave s poslovanjem, določene storitve so nedostopne, informacije pa prihajajo počasi.
To ni scenarij iz znanstvenofantastičnega filma. Kibernetski napadi na kritično infrastrukturo so realna varnostna grožnja.
Med potencialno najbolj izpostavljenimi sektorji so energetika, promet, zdravstvo, telekomunikacije, oskrba z vodo in finančni sistemi. Napadalci lahko poskušajo vdreti v informacijske sisteme, izsiljevati ustanove ali povzročiti motnje v delovanju pomembnih storitev.
Posebej nevarni so usklajeni napadi, pri katerih se kibernetske operacije prepletajo z dezinformacijami, sabotažami in drugimi oblikami hibridnega delovanja.
Evropa opozarja: Pripravljenost ni več samo stvar države
Evropska komisija je marca 2025 predstavila Strategijo Unije za pripravljenost na krize, v kateri je posebno pozornost namenila tudi sposobnosti prebivalstva, da se v prvih 72 urah izrednih razmer znajde brez običajne zunanje pomoči.
Sporočilo je jasno: države morajo okrepiti odpornost, vendar mora biti na morebitne motnje pripravljeno tudi prebivalstvo.
Evropska priporočila vključujejo pripravo osnovnih zalog vode, hrane, zdravil, baterij in drugih nujnih potrebščin. Namen ni ustvarjanje panike, temveč zmanjšanje odvisnosti od sistemov, ki bi lahko ob večji krizi začasno odpovedali.
Evropa obenem krepi strateške zaloge ključnih materialov, zdravstvenih potrebščin in drugih dobrin, ki bi jih v primeru večjih motenj lahko primanjkovalo.
Kaj bi se zgodilo, če bi hekerji zaustavili elektriko?
Elektrika je ena najpomembnejših povezav sodobne družbe. Brez nje se hitro pojavijo težave tudi na drugih področjih.
Mobilna omrežja imajo omejeno rezervno napajanje, hladilniki prenehajo delovati, nekatere trgovine ne morejo poslovati, elektronsko plačevanje postane nedostopno, težave pa se lahko pojavijo tudi pri oskrbi z vodo.
Če bi bil izpad obsežen in dolgotrajen, bi bile posledice še precej resnejše.
Prav zato evropske varnostne institucije posebno pozornost namenjajo zaščiti energetskih sistemov in telekomunikacijske infrastrukture.
Pomembno je poudariti, da uspešen kibernetski napad ne pomeni nujno fizičnega izpada elektrike ali vode. Lahko pa povzroči motnje v sistemih, ki zagotavljajo njuno distribucijo.
Kaj bi morali imeti doma, če bi se zgodil najhujši scenarij?
Priporočilo o 72-urni pripravljenosti postaja eno osrednjih sporočil evropske strategije za odpornost na krize.
Vsako gospodinjstvo bi moralo razmisliti o osnovnih zalogah:
- Pitna voda za najmanj tri dni.
- Hrana z daljšim rokom uporabe.
- Redna zdravila in osnovni komplet prve pomoči.
- Baterijska svetilka in rezervne baterije.
- Prenosna baterija za polnjenje telefona.
- Radio na baterije.
- Nekaj gotovine za primer nedelovanja plačilnih sistemov.
- Kopije pomembnih dokumentov in seznam nujnih telefonskih številk.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi otrokom, starejšim, hišnim ljubljenčkom in osebam, ki potrebujejo redno zdravstveno oskrbo.
Slovenija ni izvzeta iz teh tveganj
Tudi Slovenija je del evropskega digitalnega in energetskega sistema. Morebitni večji kibernetski incidenti v drugih evropskih državah bi lahko posredno vplivali tudi na naše gospodarstvo, dobavne verige in delovanje čezmejnih storitev.
Zato je pomembno, da se tudi pri nas krepi zaščita ključnih informacijskih sistemov in ozaveščenost prebivalstva.
Največja napaka bi bila prepričanje, da se takšne stvari dogajajo samo drugim.
Vprašanje ni več samo, ali smo varni, ampak kako pripravljeni smo
Kibernetski napadi so postali del sodobnih varnostnih groženj. Njihova posebnost je, da lahko potekajo neopazno, posledice pa se pokažejo šele takrat, ko pomembni sistemi prenehajo delovati.
Evropa zato vse glasneje govori o pripravljenosti, strateških zalogah in odpornosti družbe.
To ne pomeni, da je treba pričakovati katastrofo ali začeti panično kupovati živila. Pomeni pa, da je smiselno razmišljati nekaj korakov vnaprej.
Kajti če bi jutri za nekaj dni odpovedali elektrika, internet in elektronsko plačevanje, bi se marsikdo šele takrat vprašal, ali ima doma sploh dovolj vode, hrane in gotovine.
Uredništvo Notranjska