Po septembrskem merjenju Mediane za POP TV bi SDS prejela 23,7 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 20,3 odstotka, NSi, SLS in Fokus sedem odstotkov, SD 6,8 odstotka, Levica pa 6,1 odstotka. Mesec prej je bila Levica pri 4,9 odstotka. In prav tu postane zgodba zanimiva.
Afera Mesec, Levica pa navzgor?
V tednih pred anketo je Dušan Smodej Luko Mesca javno obtožil uživanja kokaina. Mesec očitke zanika in je objavil rezultat urinskega testa, ki je bil negativen na testirane skupine prepovedanih drog. V Tarči je nato Aleksander Reberšek v studio prinesel celo škarje ter Mesca pozval k testiranju las, ki ga Mesec ni sprejel.
Človek bi zato pričakoval, da bi takšna medijska zgodba vsaj kratkoročno škodovala njegovi stranki. Toda Mediana je izmerila ravno nasprotno. Levica je zrasla s 4,9 na 6,1 odstotka. Je to dokaz, da volivcev afera ni zanimala? Je del volivcev zaradi napadov na Mesca celo stopil na njegovo stran? Ali pa gledamo zgolj običajno statistično nihanje ankete? Prav slednjo možnost se pri poročanju o javnem mnenju pogosto premalo poudarja.
4,9 proti 6,1 ni nujno nikakršna rast
Razlika med 4,9 in 6,1 odstotka znaša samo 1,2 odstotne točke. Pri javnomnenjskih raziskavah na vzorcih nekaj sto oziroma okoli 700 ljudi so pri tako majhnih deležih možna statistična odstopanja, ki so primerljiva ali večja od takšnega mesečnega premika. Zato iz rezultata ni mogoče avtomatično sklepati:
»Levici je po aferi podpora zrasla.«
Natančneje bi bilo reči: »Mediana je v tem merjenju izmerila višjo podporo Levici.« Razlika je majhna, ampak bistvena. Anketa ni referendum. In 700 ljudi ni dva milijona prebivalcev.
Tudi lestvica priljubljenosti je zanimiva
Še bolj nenavadno deluje lestvica politikov. Matjaž Han je prvi s povprečno oceno 2,93, predsednica Nataša Pirc Musar druga z 2,91. Finančni minister Andrej Šircelj ima 2,60, notranji minister Franci Matoz pa 2,59.
Razlika med prvim in drugim je torej:
0,02 točke.
Med tretjim in četrtim pa:
0,01 točke.
Kljub temu iz tega nastane lestvica s prvim, drugim, tretjim in četrtim mestom, kot da bi spremljali finale smuka v Kitzbühelu. V resnici so tako majhne razlike lahko povsem nepomembne. Poleg tega je zanimiva še absolutna ocena. Najbolj priljubljen politik v državi je dobil 2,93 od petih. To ni ravno rezultat, ob katerem bi človek naročil ognjemet.
Pirc Musar druga tudi po prometni aferi
Predsednica Nataša Pirc Musar je po Medianini meritvi z oceno 2,91 še vedno druga najbolj priljubljena političarka oziroma politik v državi. To prihaja po precej odmevni zgodbi o prometni nesreči v predoru Kastelec.
Predsednica je priznala, da ob nesreči ni uporabljala varnostnega pasu. Z njo sta bili dve prijateljici, med njima Viktorija Krivolucka, ki ima po poročanju medijev slovensko in rusko državljanstvo. Primer je zaradi varnostnih in protokolarnih vprašanj sprožil precejšnjo javno razpravo., odmeval pa je celo v tujini – a naših volivcev se to očitno ne dotakne.
Toda tudi tu anketa kaže, da njena splošna ocena ostaja zelo visoko v primerjavi z drugimi politiki. To je lahko presenetljivo. Ni pa samo po sebi dokaz, da je meritev napačna.
Problem ni nujno Mediana. Problem je, kako beremo ankete
Tu pridemo do precej manj spektakularne, vendar pomembnejše razlage. Javnomnenjska anketa ni meritev temperature. Če termometer pokaže 21,3 stopinje, lahko precej mirno sklepamo, da ni 28 stopinj. Pri politični anketi pa rezultat 6,1 odstotka ne pomeni, da bi na volitvah natanko 6,1 odstotka ljudi obkrožilo določeno stranko.
Gre za oceno na podlagi vzorca, ki je nato utežena tako, da naj bi čim bolje predstavljala celotno populacijo. Mediana pri raziskavah uporablja med drugim telefonsko anketiranje CATI in spletno anketiranje CAWI. Končni rezultat je zato odvisen od sestave vzorca, odzivnosti posameznih skupin, uteževanja, vprašanj, časa anketiranja in seveda statističnega naključja. To ni posebnost Mediane. Tako delujejo javnomnenjske raziskave nasploh.
Ena anketa ni politična resničnost
Največja napaka je zato verjetno pričakovanje javnosti, da mora ena anketa natančno povedati, kaj si Slovenija misli v nedeljo ob 19. uri. Ne more. Lahko pokaže smer. Lahko pokaže večje premike. Lahko pokaže dolgoročni trend.
Toda ko politično razpravo gradimo na razlikah ene odstotne točke oziroma nekaj stotinkah ocene priljubljenosti, smo že na področju, kjer statistični šum hitro postane politična senzacija. Zato je ob aktualni anketi morda pomembnejše vprašanje od tega, kdo je pridobil 1,2 odstotne točke.
P.N.