Dve vladi, dva različna pristopa k vodenju države. Medtem ko je vlada Roberta Goloba v mandatu 2022–2026 uvedla nove prispevke, zvišala nekatere dajatve in poudarjala krepitev javnih sistemov, vlada Janeza Janše v ospredje postavlja davčne razbremenitve, konkurenčnost gospodarstva in zmanjševanje birokracije. Na družbenih omrežjih kroži ostra primerjava obeh vlad, ki odpira vprašanje: katere razlike potrjujejo dejstva in kje se začne politično pretiravanje?

Več davkov ali več denarja ljudem?

Ena najbolj opaznih razlik med vladama je njun odnos do davčne politike. Golobova vlada je v času svojega mandata sprejela več ukrepov, ki so povečali finančne obveznosti posameznikov in podjetij.

Med njimi je bilo zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov za obdobje od leta 2024 do 2028. Ukrep je bil sprejet v okviru zagotavljanja sredstev za obnovo po katastrofalnih poplavah. Z letom 2025 se je zvišal tudi RTV-prispevek, in sicer z 12,75 na 14,02 evra mesečno. Vlada je povečanje utemeljevala z rastjo stroškov in potrebo po stabilnem financiranju javne radiotelevizije. Dodatne obremenitve je prinesel prispevek za dolgotrajno oskrbo, s katerim se financira postopno uvajanje novih socialnih pravic. Golobova vlada je prav tako omejila nadaljnje povečevanje splošne dohodninske olajšave, ki ga je predvidela prejšnja Janševa vlada.

Janševa vlada se je po prevzemu oblasti leta 2026 usmerila v drugačno davčno politiko. Z razvojnim zakonom predlaga nižji DDV za določena osnovna živila, razbremenitve za del samozaposlenih in razvojno kapico za najbolje plačane strokovnjake. Vendar vseh obljubljenih razbremenitev še ni izvedla. Med drugim začasna 22-odstotna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb še vedno velja. Razlika med vladama je zato za zdaj najbolj razvidna v njunih davčnih usmeritvah, medtem ko bo dokončne finančne učinke nove politike mogoče presojati šele po dejanski uveljavitvi ukrepov.

Medtem ko je vlada Roberta Goloba v mandatu 2022–2026 uvedla nove prispevke, zvišala nekatere dajatve in poudarjala krepitev javnih sistemov, vlada Janeza Janše v ospredje postavlja davčne razbremenitve, konkurenčnost gospodarstva in zmanjševanje birokracije.

Evropske milijarde, ki jih ni: Je Golobova vlada res črpala premalo?

Druga velika razlika, ki jo izpostavlja politični zapis, je črpanje evropskih sredstev. Janševa vlada poudarja, da je treba evropski denar čim hitreje usmeriti v konkretne razvojne projekte.

Evropska komisija je julija 2026 Sloveniji izplačala šesti obrok iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Skupno je Slovenija do takrat prejela 1,81 milijarde evrov oziroma 87 odstotkov razpoložljivih sredstev. Pa vendarle je še vedno ostalo dovolj denarja, projektov in razpisov zanj pa niso izvedli.

Birokracija: Janševa vlada obljublja hitrejšo državo

Podjetniki in državljani že vrsto let opozarjajo na zapletene upravne postopke, dolgotrajno pridobivanje dovoljenj in administrativne ovire.

Janševa vlada je oktobra ustanovila Urad za decentralizacijo in debirokratizacijo ter napovedala poenostavljanje postopkov. Cilj je zmanjšanje administrativnih bremen ter hitrejše in dostopnejše storitve države. Uspešnost ukrepov bo mogoče meriti predvsem po tem, ali se bodo skrajšali roki za izdajo gradbenih in drugih dovoljenj ter ali bodo ljudje in podjetja dejansko porabili manj časa za urejanje upravnih zadev. Tudi Golobova vlada je izvajala projekte digitalizacije in spremembe upravnih postopkov, zato poenostavljanja državne uprave ni mogoče pripisati izključno sedanji koaliciji.

Zdravstvo: Veliko denarja, čakalne vrste pa ostajajo

Eno najzahtevnejših področij za obe vladi je zdravstvo. Golobova vlada je reformo zdravstva predstavljala kot eno svojih najpomembnejših prednostnih nalog. Osredotočila se je na krepitev javne zdravstvene mreže, digitalizacijo in spremembe razmerij med javnim in zasebnim zdravstvom.

Kljub temu so številni pacienti ostali soočeni z dolgimi čakalnimi dobami in težavami pri dostopu do osebnega zdravnika, navedeno se je močno poslabšalo, saj je veliko zdravnikov odšlo iz javne mreže, ker niso smeli več opravljati tako javne kot zasebne ambulante. Časnik Finance je februarja 2026 kritično ocenil rezultate Golobove zdravstvene politike in opozoril, da povečanje financiranja ni prineslo pričakovanih izboljšav dostopnosti.

Golobova vlada je na drugi strani poudarjala, da se je število zdravnikov in zobozdravnikov v javnem zdravstvu med oktobrom 2023 in aprilom 2025 povečalo za skoraj 300.

Janševa vlada zdaj napoveduje nove ukrepe za izboljšanje pogojev dela zdravstvenega osebja in dostopnosti zdravstvenih storitev. Oktobra je predstavila tudi načrt vlaganj v zdravstveno infrastrukturo v višini 1,873 milijarde evrov za obdobje 2026–2036. Toda pri zdravstvu bo merilo uspeha za ljudi precej preprosto: ali bodo do zdravnika in zdravstvene storitve prišli hitreje kot danes?

Štipendije: Janševa vlada povečala število štipendij in odpravila sporno omejitev

Pomembna sprememba se je zgodila tudi na področju Zoisovih štipendij. Po spremembi zakonodaje leta 2023 so bili pri izjemnih dosežkih pomembni pogoji javnega sofinanciranja tekmovanj. To je v določenih primerih pomenilo, da dosežki mladih na tekmovanjih brez javnega sofinanciranja niso bili upoštevani pri pridobivanju štipendij.

Janševa koalicija je septembra 2026 ta pogoj odpravila in razširila možnost upoštevanja dosežkov. Minister Anže Logar je spremembo predstavil kot popravo krivic dijakom in študentom, ki jih je prejšnja ureditev postavila v manj ugoden položaj. 

Dolgotrajna oskrba: Ena vlada postavila sistem, druga odpravlja začetne težave

Golobova vlada je postopno uvedla sistem dolgotrajne oskrbe, skupaj z novimi pravicami in prispevkom za njegovo financiranje. V praksi pa so se pojavile administrativne težave, dolgi postopki odločanja in razlike v plačilih med posameznimi skupinami uporabnikov. Janševa vlada je septembra 2026 sprejela interventno zakonodajo, s katero je začasno izenačila plačila nekaterih oskrbovancev, uvedla možnost poračunov in poenostavila postopke. Pomembna novost je tudi začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi.  Gre za konkretne spremembe, vendar jih je treba razumeti kot prilagoditev sistema.

Otroci z redkimi boleznimi: Pomemben napredek Janševe vlade

Eden posebej občutljivih izzivov države je financiranje izjemno dragih zdravljenj otrok z redkimi boleznimi. Septembra je državni zbor na predlog Janševe vlade sprejel novo zakonodajo o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni otrok. Novi sistem predvideva samostojni sklad, ki bo lahko neposredno sodeloval s proizvajalci zdravil in tujimi zdravstvenimi ustanovami. 

Migracije: Nova vlada napoveduje strožje postopke

Razlike med vladama so vidne tudi v pristopu do migracij. Golobova vlada je poudarjala integracijo in urejanje zakonitih migracij, Janševa pa izpostavlja strožji nadzor ter hitrejše postopke vračanja tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za prebivanje.

Oktobra 2026 je nova vlada sprejela predloge zakonodajnih sprememb na področju migracij in tujcev, med njimi izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu. Toda predlog zakona še ne pomeni, da je bil ukrep že v celoti izveden ali da so se migracijski tokovi zaradi njega spremenili. To bo mogoče oceniti na podlagi kasnejših podatkov o postopkih, vračanjih in varnostnih razmerah.

Gospodarski optimizem: Se Slovenija res pobira?

Zagovorniki Janševe vlade poudarjajo, da se v gospodarstvo vrača optimizem. Banka Slovenije je oktobra ugotavljala, da je zaupanje podjetij v septembru ostalo razmeroma solidno, zlasti v predelovalnih dejavnostih. Za zdaj je sicer prezgodaj govoriti o nedvoumnem gospodarskem preobratu. Pomembnejši bodo dolgoročnejši podatki o gospodarski rasti, investicijah, produktivnosti, zaposlovanju in realnih plačah.

Dve vladi, dva politična koncepta. Toda kdo bo dosegel boljše rezultate?

Primerjava Golobove in Janševe vlade razkriva precej različni politični usmeritvi. Golobova koalicija je večji poudarek namenjala financiranju in reorganizaciji javnih sistemov, socialnim pravicam ter regulaciji posameznih področij gospodarstva.

Janševa koalicija daje prednost davčnim razbremenitvam, konkurenčnosti podjetij, hitrejšim upravnim postopkom in spremembam pri izvajanju nekaterih javnih storitev. Toda med politično obljubo, sprejetim zakonom in izboljšanjem vsakdanjega življenja je lahko velika razlika.

Za zaposlenega je pomembno, koliko mu konec meseca ostane na računu. Za podjetnika, koliko časa in denarja porabi za poslovanje. Za bolnika, kako hitro pride do zdravnika. Za starša, kakšne možnosti imajo njegovi otroci.

Zato ob primerjavi obeh vlad ni dovolj zgolj naštevanje sprejetih zakonov, napovedi in političnih očitkov. Ključno vprašanje je, katera politika bo prinesla merljive rezultate, ki jih bodo ljudje tudi dejansko občutili. Sprejem razvojnega zakona je pravi korak v to smer, a končno besedo bodo imeli tako kot vedno volivci.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA