Prometna nesreča, v kateri je bila udeležena predsednica republike Nataša Pirc Musar, bi lahko ostala predvsem zgodba o prometnem dogodku in poškodbah. Toda z vsakim novim podatkom se odpira drugo, precej bolj politično vprašanje: kdo vse se je dejansko vozil v vozilu Urada predsednice, zakaj in na čigave stroške?
Po poročanju portala Moja Dolenjska, ki se sklicuje tudi na poročanje 24ur, naj bi bili v vozilu poleg predsednice in varnostnika še njeni prijateljici Urška Repovš in Viktorija Krivolutskaya. Predsednica naj bi sama pojasnila, da sta prijateljici želeli z njo na Pogi Challenge in da je bila zato sprejeta odločitev, da se vse tri skupaj z varnostnikom odpeljejo v kombiniranem vozilu Urada predsednice. In prav tu se zgodba šele začne.
Zakaj državno vozilo prevaža zasebne prijateljice?
Predsednica je varovana oseba in zaradi tega zanjo razumljivo veljajo posebni varnostni protokoli. Toda ali iz tega avtomatično sledi, da lahko službeno vozilo države postane prevozno sredstvo za njene zasebne prijatelje, kadar želijo skupaj na športno prireditev? Za zdaj ni javno objavljenih dokazov, da je bil takšen prevoz nezakonit. Zato bi bilo napačno že vnaprej trditi, da sta se prijateljici v vozilu vozili »na črno« ali protipravno.
Je pa povsem legitimno zahtevati odgovore. Na podlagi katerega predpisa oziroma notranjega akta je bil prevoz dovoljen? Je bil vpisan v potni nalog? Je bila vožnja opredeljena kot službena ali zasebna? Ali sta sopotnici karkoli plačali? Kdo je odobril njun prevoz?
In predvsem: ali lahko enake možnosti uporabe službenih vozil pričakujejo tudi drugi državni funkcionarji za svoje prijatelje?
Še posebej nerodno: Računsko sodišče je pravkar opozorilo na evidence službenih vozil
Celotna zgodba je toliko bolj občutljiva, ker je Računsko sodišče le nekaj dni pred aktualno afero pri poslovanju Urada predsednice že ugotovilo nepravilnosti.
Urad je za leto 2024 dobil mnenje s pridržkom, med drugim pa je bilo ugotovljeno tudi, da evidence uporabe službenih vozil v nekaterih primerih niso vsebovale vseh predpisanih podatkov. Urad je pojasnil, da je šlo za dva primera in da sta bili vožnji sicer opravljeni na podlagi potnega naloga.
To seveda ne pomeni, da je bila tudi vožnja, med katero se je zgodila nesreča, nepravilno evidentirana. Pomeni pa, da ima javnost še toliko več razlogov zahtevati popolno transparentnost.
Naj Urad predsednice zato preprosto objavi oziroma ustrezno pojasni potni nalog, namen poti, relacijo in pravno podlago za prevoz zasebnih oseb. S tem bi bilo večino špekulacij mogoče končati v nekaj minutah.
In potem se pojavi Viktorija Krivolutskaya
Druga potnica je še posebej zanimiva. Viktorija Krivolutskaya ni naključna znanka predsednice. Gre za njeno dolgoletno prijateljico in sodelavko iz bowlinga; skupaj sta tudi tekmovali na državnih prvenstvih. Poleg osebnega prijateljstva obstajajo tudi dolgoletne poslovne povezave z družino Musar.
Aktualni poslovni podatki kažejo, da je Krivolutskaya prokuristka podjetja NET PRO SHOP, kjer ima tudi 49-odstotni lastniški delež, direktor podjetja pa je Aleš Musar. Prav tako je navedena kot prokuristka družbe Ruska dača, katere direktor je prav tako predsedničin soprog. Zato vprašanje ni zgolj:
Zakaj je predsednica v državnem vozilu peljala prijateljico?
Vprašanje je tudi: li je šlo za povsem zasebno prijateljstvo ali za osebo, ki je hkrati tesno vpeta v poslovno okolje predsedničine družine?
Njena preteklost dodatno buri duhove
Krivolutskaya ima tudi zelo težko poglavje iz preteklosti.
Prestana kazen seveda pomeni, da je posameznik svojo kazen prestal. Sama preteklost zato ni dokaz kakršnegakoli današnjega protipravnega ravnanja. Toda pri predsednici države se postavlja širše vprašanje presoje. Predsednik oziroma predsednica republike ni zasebnik. Funkcija je simbol države, ljudi v njeni neposredni bližini pa spremljajo tudi varnostni protokoli.
Zato mora javnost vedeti, kdo in pod kakšnimi pogoji se prevaža skupaj z varovano osebo v državnih vozilih.
So šli ponjo celo v Izolo?
V javnosti se pojavlja še ena precej eksplozivna navedba: da naj bi bilo treba eno od prijateljic pred skupno potjo posebej pobrati oziroma iskati v Izoli.
Če bi se to izkazalo za resnično, bi bilo vprašanje uporabe državnega vozila še bistveno bolj neprijetno. Ali je službeno vozilo naredilo dodatno pot oziroma ovinek zato, da bi pobralo zasebno prijateljico predsednice?
Koliko kilometrov?
Kdo je to naročil?
Kdo je plačal stroške?
In ali je obstajal kakšen službeni razlog za takšno pot?
Te navedbe nam iz javno dostopnih zanesljivih virov za zdaj ni uspelo neodvisno potrditi, zato je ni mogoče predstaviti kot dejstvo. Prav zato pa bi lahko Urad predsednice dilemo zelo enostavno razjasnil: z natančno časovnico in relacijo poti.
Fotografija z Brda odpira še eno vprašanje
Moja Dolenjska je objavila tudi fotografijo, na kateri naj bi bila Krivolutskaya skupaj s predsednico na območju Brda pri Kranju. Portal sam priznava, da ni mogel ugotoviti niti točnega dogodka niti datuma fotografije, zato iz same fotografije ni mogoče sklepati, ali je bila Krivolutskaya tam kot zasebna gostja, poslovna spremljevalka ali iz kakšnega drugega razloga. Toda vprašanje je ponovno preprosto:
Če je fotografija res nastala na uradnem oziroma protokolarnem dogodku, v kakšni vlogi je bila tam? Ni problem, če ima predsednica prijatelje.
Problem bi nastal, če bi se zasebna prijateljstva začela prepletati z uporabo državne infrastrukture, službenih vozil, varovanja ali dostopom do uradnih dogodkov brez jasne podlage.
Državljanstvo samo po sebi ni problem
Pri tem je treba narediti pomembno ločnico. Dejstvo, da je neka oseba ruskega rodu ali ruska državljanka, samo po sebi ni nič spornega in ne pomeni nobenega varnostnega tveganja. Tudi dolgoletno prijateljstvo predsednice z Rusinjo samo po sebi ni afera.
Bolj relevantne so konkretne okoliščine: poslovne povezave, dostop do varovane osebe, vožnje v službenih vozilih, morebitna prisotnost na protokolarnih dogodkih in predvsem vprašanje, ali so bila pri tem spoštovana pravila. To je razlika med legitimnim nadzorom nad nosilcem javne funkcije in ustvarjanjem suma zgolj na podlagi narodnosti.
Predsednica je nekoč od drugih zahtevala transparentnost pri službenih avtomobilih
Celotna zgodba ima še posebej zanimivo zgodovinsko ironijo. Leta 2007 je prav Nataša Pirc Musar kot informacijska pooblaščenka odločila, da mora ministrstvo javnosti razkriti dokumentacijo o uporabi službenega vozila, s katerim se je prevažala žena takratnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Takrat se je razpravljalo prav o tem, ali se državna vozila uporabljajo za zasebne namene.
Skoraj dvajset let pozneje je vprašanje zelo podobno. Kdo se sme voziti v državnem avtomobilu in zakaj? Standard, ki ga je Pirc Musarjeva nekoč zahtevala od drugih, bi moral danes še toliko bolj veljati zanjo.
Naj Urad objavi odgovore in konča zgodbo
Morda je bilo vse popolnoma skladno s pravili. Morda sta bili prijateljici zaradi varnostnih razlogov pravilno prijavljeni, prevoz odobren, relacija evidentirana in stroški ustrezno urejeni. Če je tako, toliko bolje.
Toda predsednica države si zaradi položaja ne more privoščiti odgovora v slogu: moji prijateljici sta želeli z menoj, zato smo se pač peljale skupaj.
Ko vozilo, voznik, varnostnik in organizacija poti izvirajo iz državnega sistema, zasebna odločitev postane tudi vprašanje javnega interesa.
Zato javnost upravičeno čaka odgovore:
Kakšna je bila uradna relacija vozila?
Ali je bilo vozilo poslano po katero od njiju v Izolo?
Ali je bil prevoz zasebnih oseb plačan oziroma obračunan?
Kakšna so pravila Urada predsednice za prevoz zasebnih oseb?
In v kakšni vlogi se Viktorija Krivolutskaya pojavlja ob predsednici tudi na drugih dogodkih?
To niso vprašanja o tem, s kom sme biti Nataša Pirc Musar prijateljica. To so vprašanja o tem, kje se pri najvišji predstavnici države konča zasebno življenje in začne uporaba javne funkcije ter denarja davkoplačevalcev.
In prav predsednica, ki je svojo kariero gradila tudi na transparentnosti in dostopu do informacij javnega značaja, bi morala biti prva, ki na takšna vprašanja odgovori brez ovinkarjenja.
P.N.