Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je v nekaj dneh znašla pod pritiskom zaradi dveh ločenih zgodb, povezanih z denarjem in odgovornim poslovanjem. Računsko sodišče je pri poslovanju njenega urada odkrilo vrsto nepravilnosti in izdalo mnenje s pridržkom, skoraj istočasno pa je iz britanskega registra izginilo podjetje njenega soproga Aleša Musarja.

Previsoka plača, sporno naročilo in neupravičena pripravljenost

Računsko sodišče je pregledalo poslovanje predsedničinega urada v letu 2024 in ugotovilo več nepravilnosti. Javni uslužbenki je bil zaradi napačno upoštevanega napredovalnega obdobja določen previsok plačni razred, zaradi česar je prejela približno 1.282 evrov preveč.

Trem zaposlenim je bilo odrejeno nadurno delo, ki je presegalo zakonsko določeno omejitev 20 nadur mesečno, enemu zaposlenemu pa naj bi urad neupravičeno odrejal in izplačeval vsakomesečno stalno pripravljenost. Funkcionar prav tako ni bil napoten na potrebno varnostno preverjanje za dostop do tajnih podatkov.

Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri javnem naročanju. V enem postopku je urad postavil pogoj, ki je neupravičeno omejeval konkurenco, v drugem je k oddaji ponudbe povabil samo enega ponudnika. Urad je plačal tudi račun v višini 9.565 evrov, čeprav po ugotovitvah revizorjev pogoji za plačilo niso bili izpolnjeni. Pomanjkljive so bile še evidence uporabe službenih vozil in nekateri refundacijski postopki.

Računsko sodišče kljub temu ni zahtevalo odzivnega poročila, saj je predsedničin urad že med revizijo izvedel ustrezne popravljalne ukrepe. To pomeni, da nepravilnosti niso bile spregledane, vendar je treba dodati, da poročilo ne govori o osebnem okoriščanju predsednice, temveč o nepravilnem poslovanju njenega urada.

Moževa »Ruska dača« izbrisana v Londonu

Druga zgodba se nanaša na podjetje Russian Dacha Ltd, ki ga je Aleš Musar ustanovil maja 2018 v Londonu. Britanski register Companies House kaže, da je bil Musar direktor podjetja in oseba z več kot 75-odstotnim lastniškim ter glasovalnim nadzorom. Družba je bila registrirana za dejavnost potovalnih agencij ter upravljanje zgodovinskih in turističnih znamenitosti.

Podjetje je bilo leta vodeno kot mirujoča oziroma neaktivna družba. Zadnji objavljeni računovodski izkazi so bili pripravljeni za obdobje do 31. maja 2024, zadnja potrditvena izjava pa je bila oddana za stanje marca 2025.

Ključni podatek je način zaprtja. Iz uradne zgodovine britanskega registra je razvidno, da je bilo 28. aprila 2026 objavljeno prvo obvestilo o prisilnem izbrisu, 14. julija 2026 pa končno obvestilo, da je bilo podjetje izbrisano po postopku compulsory strike-off. V evidenci ni navedena prošnja direktorja za prostovoljni izbris.

Aleš Musar je po medijskih navedbah pojasnil, da je bilo podjetje ustanovljeno zaradi zaščite imena Ruska dača in morebitnega turističnega poslovanja v Veliki Britaniji. Ker nikoli ni začelo poslovati, naj ne bi ustvarjalo prihodkov ali davčnih obveznosti, zapreti pa naj bi ga želeli zaradi večletne neaktivnosti.

Toda četudi se je lastnik odločil, da družbe ne potrebuje več, uradni register kaže, da postopek ni bil izveden kot običajen prostovoljni izbris, temveč ga je sprožil registrski organ. Britanska pravila določajo, da morajo tudi neaktivna podjetja vsako leto oddajati računovodske izkaze in potrditveno izjavo; če tega ne storijo, jih lahko Companies House izbriše.

Iz javnih podatkov pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, katera posamezna neizpolnjena obveznost je neposredno sprožila postopek. Prav tako trenutno ni javno objavljenih dokazov, da bi šlo za davčno utajo, skrivanje lastništva ali izčrpavanje podjetja. Register potrjuje predvsem neaktiven status družbe in prisilni način njenega izbrisa.

Za predsednico neprijeten trenutek

Predsednica, ki pogosto poudarja pomen transparentnosti, odgovornosti in skrbnega ravnanja z javnim denarjem, bo morala pojasniti, kako je lahko njen urad storil toliko različnih napak. Pri zgodbi njenega soproga pa ostaja predvsem vprašanje, zakaj se je zaprtje dolgo neaktivnega podjetja končalo s prisilnim izbrisom, namesto z urejenim prostovoljnim postopkom.

Največ škode zato morda ne povzročajo sami zneski, ampak vtis, da pri vrhu države merila natančnosti in odgovornosti niso vedno tako stroga, kot jih predsednica zahteva od drugih.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA