Povsem možno je, da vrhovni sodnik Branko Masleša že od leta 1980 ne izpolnjuje pogoja za opravljanje sodniškega poklica – to izhaja iz 6. točke sklepa VS RS I Up 116/2020: ” Ker je šlo za republiške predpise, je s PDI na podlagi 34. člena ZPDI izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ.”
Zagotovo pa ni izpolnjeval pogojev za izvolitev v trajni mandat po zakonu o sodniški službi (ZSS). Torej je bil leta 1994 nezakonito izvoljen v trajni mandat in je zato nezakoniti sodnik – kar sledi iz sklepa Vrhovnega sodišča, ki je leta 2020 odločilo, da pravosodni izpit iz BiH iz leta 1985 ne zadošča za postulacijsko sposobnost pred Vrhovnim sodiščem RS, ker ne izkazuje sposobnosti delovanja na stopnji, ki jo predstavlja VS RS.
Glede diplome in pravosodnega izpita Masleše se poraja kar nekaj vprašanj, najbolj vprašljivo od vsega pa je to, kako mu je lahko uspelo v tako kratkem času opraviti ta izpit. Praksa je namreč taka, da naj bi pred opravljanjem izpita imel še dvoletno pripravništvo – Masleša pa je pravosodni izpit naredil že slabo leto po zaključku študija, s tem da je istočasno služil tudi vojaški rok, menda v Zadru. Sodeč po potrdilu, je izpit sicer naredil v isti državi kot je študiral, torej v BiH – kar pa stvari očitno precej zaplete. Če so bili v nekdanji SFRJ pravosodni izpiti v pristojnosti republik in pokrajin, je precej jasno, da pravosodni izpit, ki je bil opravljen po predpisih druge socialistične republike ni veljal onkraj meja te republike.
Ali Masleša ni zakoniti sodnik?
Iz tega lahko sklepamo, da Masleša že leta 1980 ni izpolnjeval pogojev za sodnika na območju RS Slovenije. Pravosodni izpiti so bili v republiški pristojnosti. Seveda po tej logiki tudi danes ne izpolnjuje pogojev, da je sodnik. Če je tako, potem ni zakoniti sodnik – po sodni praksi ESČP iz zadeve Xero Flor proti Poljski, bi lahko pri vseh zadevah, v katerih je sodil, prišlo do kršitve pravice do zakonitega sodnika iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zakoniti sodnik sicer ni tudi zato, ker bi moral biti po mnenju nekaterih zaradi hudih kršitev človekovih pravic v času nedemokratične ureditve lustriran po določbi drugega odstavka 8. člena zakona o sodniški službi: “Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.” Ta pogoj je enako zavezujoč kot pogoj diplome, opravljen PDI, starost 30 let, poslovna sposobnost in tako naprej.
Ali so Masleši priznali sarajevsko diplomo?
Poleg tega zakon o sodniški službi v 4. točki prvega odstavka določa, da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji. Zaenkrat nam sicer še ni znano, ali so Masleši priznali sarajevsko diplomo – ob prijavi za izvolitev v trajni sodniški mandat leta 1994 bi moral svojo vlogo pospremiti vsaj še z “mnenjem o izobraževanju” – kje je to mnenje, odločba o priznavanju izobraževanja ali nostrifikacija – bi moral pojasniti Masleša. A mu je verjetno tudi to izpod časti.
Uredništvo
