Ljubljana, 15. 4. 2022 – Prav zaradi velike dragocenosti tega območja je leta 2002 Občina Cerknica ustanovila zavarovano območje narave Notranjski regijski park, z namenom, da se ohranjajo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote tega območja. Vendar pa je Notranjski park le osrednji del veliko širšega območja naravnih pojavov in procesov, ki so med seboj povezani – hidrološko, geološko, geomorfološko in biološko. Velik del tega območja obsegata Planinsko polje in širše območje porečja kraške Ljubljanice, ki pa nista pod nobeno formalno zaščito.
Notranjski regijski park je naravovarstveno eno najpomembnejših območij v državi in izstopa tudi v mednarodnem merilu. Cerkniško jezero, Rakov Škocjan in Križna jama so z razvejanim sistemom požiralnikov, ponornih jam in drugih kraških pojavov najbolj znano presihajoče jezero na svetu. Je tudi izjemen hidrološki pojav, ki ustvarja veliko pestrost narave in posledično izjemno kulturno dediščino.
Slika 1 Cerkniško jezero. Foto: Eva Kobe
Izjemen pomen in dragocenost tega območja je prepoznala tudi država, natančneje minister za okolje in prostor, mag. Andrej Vizjak, ki je dal pobudo za formalno širitev Notranjskega parka na osrednje območje porečja kraške Ljubljanice, na tako imenovanem Notranjskem trikotniku (Cerkniško polje – Planinsko polje – Postojna), ki je v državnem in mednarodnem merilu eno naravovarstveno najpomembnejših območij. Gre namreč za območje številnih naravnih vrednot državnega pomena, ekološko pomembno območje in območje Nature 2000. Ima status mokrišča mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji in je tudi osrednji del Klasičnega krasa, ki je bil v letu 2020 predlagan za UNESCO-vo svetovno dediščino.
V znak strinjanja in namere za širitev sta župana občine Cerknica in občine Logatec, Marko Rupar in župan Berto Menard, z ministrom Vizjakom podpisala sporazum o ustanovitvi širšega Notranjskega regijskega parka, ki se tako širi na več občin in ne bo vezan le na cerkniško občino. Celoten proces širitve bo vodilo ministrstvo za okolje. Notranjski park bo za pripravo strokovnih analiz in podlag na območju Občine Cerknica prejel 60 tisoč evrov. Sredstva za postopek širitve bo od ministrstva na letni ravni prejemal vse do dokončno izvedene širitve.
Slika 3 Planinsko polje. Ponorno območje Pod Stenami. Foto: Tina Klemenčič
Voda je tisto ključno, kar celotno območje povezuje v eno enoto. Voda reke sedmerih imen, Ljubljanice. Njena pot se začne pri Prezidu na Hrvaškem, kjer izvira kot Trbuhovica. Čez Loško polje teče kot Obrh, čez Cerkniško polje kot Stržen, čez Rakov Škocjan kot Rak, nato se v Planinski jami združi s Pivko, ki priteče iz Pivške kotline skozi Postojnsko jamo, in na Planinsko polje priteče kot Unica. Ta še zadnjič ponikne na vzhodnem delu Planinskega polja in priteče na Ljubljansko barje kot Ljubljanica iz izvirov pri Bistri ter na območjih Močilnika in Retovja. Del vode Cerkniškega jezera ponikne v požiralnikih sredi jezera in pod zemljo odteče neposredno proti Ljubljanskemu barju; drugi del ponikne v Jamskem zalivu in ponovno priteče na površje v Rakovem Škocjanu, od tam pa pod zemljo na Planinsko polje.
Planinsko polje je tipično kraško polje, z vseh strani obdano z vzpetinami in brez površinskih pritokov in odtokov vode. Njegov glavni vodotok je Unica, ki izvira iz 6 km dolge Planinske jame, kmalu se ji pridružita še dva močnejša pritoka – Malenščica iz Malnov in hudourna Škratovka iz istoimenske izvirne jame pod gradom Hošperk. Na severnem robu polja se Unici pridruži še nekaj manjših izvirov izpod Planinske gore, pod Grčarevcem pa priteče pritok Hotenjka s še nerazjasnjenim zaledjem. Zaradi majhnega strmca Unica pri prečkanju polja slikovito meandrira in se na svoji poti dotakne robov polja na vseh štirih straneh. Ob nizkem vodostaju ponikne že v ponorih pred Lazami, pri višji vodi pa se razlije po meandrih proti severnemu robu polja. Tako kot na Cerkniškem polju, tudi tu voda, ko pretok Unice pri Hošperku presega 60 m3/s, prestopi bregove in se razlije po polju. Poplave se pojavljajo večkrat na leto. Poplave so botrovale razvoju specifične vegetacije – naravnih travišč, kar je v Evropi že redkost. Poleg tega tu raste vrsta zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, na primer: travniške morske čebulice (Scilia litardierei), ilirskega mečka (Gladiolus illyricus), ptiča kosca (Crex crex) in metulja strašničnega modrina (Maculinea teleius). Ključne naravne vrednote območja, ki bo priključeno, so: Planinska jama, reka Unica, Putickove štirne, Vranja in Skednena jama, grad Hošperk, izvirni jami Malni in Škratovka.
Planinsko polje je torej neločljivo hidrološko in geomorfološko povezano z Notranjskim regijskim parkom. S Cerkniškim jezerom si deli tudi precejšen del zgodovine raziskovanj klasičnega krasa in skozi zgodovino je bilo podvrženo enakim poskusom izsuševanja na eni strani in stalne ojezeritve z namenom energetskega izkoriščanja na drugi strani. Namen širitve Notranjskega regijskega parka je parku priključiti ta izjemno pomemben del narave in mu s tem zagotoviti učinkovito in celovito varstvo. Cilj vključitve Planinskega polja v naravni park je ohranjati naravo, v dobro narave in ljudi voditi kmetijsko politiko ter nadzorovano razvijati turizem in izletništvo. Usposobljena ekipa parka bo od domačinov črpala tradicionalna znanja, jih ustrezno ovrednotila skozi raziskovalna znanstvena spoznanja in pripravila načrt dela, po katerem bodo že danes naravi prijazne kmetijske prakse ostale, ohranjena bo tamkajšnja dragocena narava, razvoj pa bo temeljil na znanju, produktih in storitvah domačinov. Naravovarstvena zaščita bo Planinskemu polju prinesla tudi varnost pred vožnjo preko kmetijskih zemljišč v zasebni lasti, saj ne bo več dovoljena. Za uspešen način dela je nujno sodelovanje vseh občin in države, vseh domačinov in zaposlenih v parku. Primer dela v obstoječem Notranjskem parku kaže, da je to možno.
Slika 4 Morska čebulica na travniku Planinskega polja. Foto: Slavko Polak
Slika 5 Putickova štirna. Foto: Tina Klemenčič
Slika 6 Planinska jama. Foto: Tina Klemenčič
Uredništvo
