Biti medij – videti širšo sliko in December, pozdravljen, hitro se končaj!
Pozdravljeni. Pozdravljeni v svetu, kjer govorijo duše. Kjer in ko glas ponovno dobijo tisti, ki so zemeljsko življenje že končali in se vrnili v dušni dom.
Sem Meri in na svetu sem, da sem stik z dušami. Od danes naprej bom vsako sredo z vami tu odkrivala tančico in skrivnosti onostranstva, skrivnosti in čarobnosti življenja po življenju na Zemlji.
Svoje poslanstvo sem skozi izzive, (pre)izkušnje odkrivala od otroštva vendar takrat sem živela kot vsi drugi otroci. Vsake toliko časa smo se res s starši hecno nasmehnili, češ kako sem lahko določene stvari ”kar vedela”, kako sem lahko napovedala določene odhode (to pomeni smrti, vendar mi duše ne dovolijo uporabljati to besedo 😉)…
…vse dokler ni Zemlje zapustila naša stara mama, očetova mami. Takrat se je prvič zgodilo tako močno srečanje z dušo, med katerim mi je mama zaupala mnogo informacij, ki jih ”ni vedela”, saj se so zgodile po njenem odhodu. Ugotovila sem, da lahko zelo lahkotno komuniciram z njo in kasneje sem spoznala, da tudi z drugimi, celo tistimi, ki jih nisem poznala in celo tistimi, katerih ljubljeni so bili na zemlji ljudi, ki jih tu prav tako ne poznam.
Tako se je začela moja pot, pravzaprav ozaveščanja mojega poslanstva, zakaj sem tu, zakaj živim na Zemlji. Po delčkih vam bom razkrivala mojo pot odkrivanja tega daru, za katerega sem neizmerno hvaležna.
Duše me urijo v -videti širšo sliko- videti, začutiti, prepoznati, da pravzaprav ni nič tako, kot je videti na prvi pogled, da ima vsaka (pre)izkušnja svoj smisel, namen.
Pa naj tu ta hip zaključim in vas vabim k nadaljnjem branju tega dela v naslednji kolumni, že prihodnji teden.
Danes pa še nekaj pomembnega, da bo korakanje skozi december širše.
December, pozdravljen, je en teden nazaj marsikdo rekel, zapisal, se pričel veseliti. Marsikdo pa se je ta isti dan prijel za glavo in si želel, da vse skupaj prespi. Duše so mi prvega decembra rekle, naj zapišem tole:
»Oh ta december… Nekateri ga komaj čakate celo leto, nekateri si ga želite kar izbrisati. Za nekatere najlepši mesec, za nekatere najslabši, najtežji. Mesec praznovanja, obdarovanja, glasbe in še mnogo drugega. A hkrati za marsikoga mesec največje bolečine, ko je vse tako pusto, kljub vsemu “kiču”, ki ga krasi. Zato, ker ni več tu Njih, ki ste jih imeli tako radi, ki so bili za vas eden izmed razlogov, da se veselite, da živite… Vsem tistim, ki bi radi tale december preprosto prespali… pošiljam močan objem, čeprav tako na daleč. Naj skozenj stopijo Oni, da jih začutite ob sebi. 💜
Vsem tistim pa, ki za december veljajo prve besede – naj bo po vaše, naj bo lep – a spomnite se tistih, še posebej, če imate nekoga takšnega v svoji bližini, ki jim december ni tako čaroben kot vam, da na njih pogledate pozorneje, da jih morda vprašate, če jim lahko pričarate ta mesec kakšno iskrico.«
Mimogrede, veliko zapisanega in povedanega, sporočil duš lahko najdete na Instagramu @stikzdusami in Facebook strani ‘Stik z dušami – Medijstvo z Meri Verdinek.
In vse je tako zelo res… Zato bodimo ta december še toliko bolj pozorni na ljudi okoli sebe. Ne vemo kaj se jim plete po glavi, ne vemo kakšne (pre)izkušnje imajo in kako se počutijo. Ponudimo jim prostor, da se, v kolikor želijo, lahko zaupajo, morda le poveselijo z nami in tako za trenutek tudi oni začutijo drugo plat decembra.
Ko se bomo brali naslednjič bomo že skoraj na polovički decembra. Naj bo čim bolj lahkoten tudi za tiste, ki bi ga morda res najraje izbrisali in prespali.
Zaključujejo pa, kot sem vajena, duše s svojim sporočilom:
Ekskluzivno za portal Notranjska piše Meri Verdinek
Kolumna je avtorsko delo posameznika.
