Napovedana velika reforma slovenskega šolstva še naprej dviguje prah. Potem ko so Levica, Gibanje Svoboda in SD ostro kritizirali načrte ministra za izobraževanje dr. Boruta Rončevića in zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora, je minister odgovoril brez ovinkarjenja. Zavrača očitke, da stroka ni bila vključena, da so rešitve že dokončne in da želi država varčevati na račun učiteljev in otrok.

Napoved prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo in širše spremembe izobraževalnega sistema so v slovenski politiki sprožile enega ostrejših sporov zadnjih tednov. Poslanske skupine Levice, Gibanja Svoboda in SD so 22. septembra napovedale zahtevo za nujno sejo odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost. Opozicija opozarja predvsem na način priprave reforme, morebitne kadrovske reze ter posledice, ki bi jih lahko tako obsežne spremembe imele za otroke, učitelje in šole. Minister Borut Rončević odgovarja: številni očitki po njegovih besedah preprosto ne držijo.

»Ne drži, da strokovnih razprav ni bilo«

Eden glavnih očitkov nasprotnikov reforme je, da naj bi ministrstvo tako velike spremembe pripravljalo brez dovolj široke strokovne razprave. Rončević to zavrača.

Ministrstvo navaja, da so razprave o težavah slovenskega šolskega sistema potekale že vrsto let. Samo v letih 2021 in 2022 naj bi bilo izvedenih sedem strokovnih razprav s skupno 659 udeležbami. A zgodilo se ni povsem nič. 

Pri pripravi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja je po podatkih ministrstva sodelovalo več kot 80 strokovnjakov, izvedenih pa naj bi bilo skoraj 200 srečanj in posvetov ter šest regijskih posvetov. Minister zato poudarja, da težava po njegovem ni v tem, da se o slovenskem šolstvu ne bi dovolj govorilo. Težava je, da se rezultati kljub vsem razpravam in dosedanjim ukrepom še naprej slabšajo.

PISA 2025 prižgala rdeči alarm

Prav rezultati mednarodne raziskave PISA 2025 so bili eden glavnih povodov za napoved velike reforme.

OECD ugotavlja, da so slovenski 15-letniki leta 2025 v matematiki, branju in naravoslovju dosegli nižje povprečne rezultate kot leta 2022. Rezultati nadaljujejo izrazit padec, zaznan že med letoma 2018 in 2022. Slovenija v raziskavi PISA sodeluje od leta 2006. Na ministrstvu so ob objavi rezultatov poudarili, da gre pri vseh treh področjih za najslabše rezultate Slovenije od začetka sodelovanja v raziskavi. Rončevićevo sporočilo je zato jasno: nadaljevanje po isti poti po njegovem ni več možnost.

Minister opoziciji: To niso dokončne rešitve – strokovni dialog še poteka

Minister zavrača tudi očitke, da je reforma praktično že napisana in da bo stroka povabljena šele takrat, ko bodo ključne odločitve že sprejete. Po njegovih besedah je ministrstvo predstavilo izhodišča reforme, ne končnih rešitev.

Napovedana je ustanovitev Strateškega sveta za prenovo vzgoje in izobraževanja, nato pa deset strokovnih razprav z različnimi skupinami. V proces naj bi bili vključeni učitelji, ravnatelji, starši in drugi deležniki, konkretni ukrepi pa naj bi nastali šele na podlagi teh razprav.

Tudi eden najbolj odmevnih predlogov, prehod z devetletne na sodobno osemletno osnovno šolo, po navedbah ministrstva še nima dokončno izdelanega organizacijskega modela. Pripravljeni morajo biti še prehodno obdobje, programske spremembe in podrobnosti nove ureditve.

Bo zaradi reforme manj učiteljev?

Opozicija je opozorila tudi na nevarnost kadrovskih rezov v vzgoji in izobraževanju. Rončević odgovarja, da zmanjševanje števila učiteljev oziroma varčevanje na račun otrok ni cilj napovedane reforme.

Ministrstvo kot cilj navaja ravno nasprotno: več časa učiteljev za učence, manj administracije, več strokovne avtonomije ter boljše pogoje za delo učiteljev in ravnateljev. Eden od napovedanih posegov je zato tudi pregled administrativnih obveznosti šol, poročil, evidenc in soglasij ter odpravljanje podvajanja birokratskih postopkov.

Osemletka je šele del precej večje reforme

V javnosti je največ pozornosti pritegnila napoved odprave sedanje devetletke in priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. A ministrstvo napoveduje precej širše spremembe.

Med izhodišči reforme so postavljanje znanja v središče šole, višji standardi znanja, spremembe pri opismenjevanju, okrepitev avtoritete učiteljev, zmanjšanje birokracije ter prilagajanje šolskega sistema znanjem, ki bodo potrebna v prihodnosti.

Poseben poudarek naj bi dobilo zgodnje opismenjevanje. Cilj ministrstva je, da bi se otroci praviloma opismenili že v prvem letu šolanja, nato pa znanje branja, razumevanja, pisnega izražanja in pravopisa sistematično nadgrajevali. Napovedani so tudi intenzivnejši programi slovenščine za otroke priseljencev, ki jezika ob vstopu v šolo še ne obvladajo dovolj dobro.

Rončević: Čakati ne moremo več

Minister poudarja, da argumentirane kritike ne zavrača in da pričakuje konkretne predloge tudi od tistih, ki reformi nasprotujejo.

Minister ob rezultatih PISA 2025 meni, da Slovenija nima več veliko prostora za odlašanje. Cilji, ki jih ministrstvo postavlja pred reformo, so: več znanja, višji standardi, boljši razvoj sposobnosti posameznega učenca, večja avtoriteta in avtonomija učiteljev ter priprava šolskega sistema na prihodnje izzive. Politični spopad okoli reforme se tako šele začenja.

Na eni strani opozicija opozarja na nevarnost prehitrih in premalo premišljenih posegov v sistem, ki zadeva praktično vsako slovensko družino. Na drugi strani Rončević vztraja, da so slabi rezultati slovenskih učencev dokaz, da zgolj nadaljevanje dosedanje politike ni dovolj.

Vprašanje torej ni več samo, ali slovensko šolstvo potrebuje spremembe. Glavni politični in strokovni spopad bo očitno potekal okoli tega, kakšne naj bodo te spremembe, kako hitro naj se izvedejo in kakšna bo na koncu videti slovenska osnovna šola.

P.N

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA