Želja po oblasti je bila očitno močnejša kot spoštovanje zakona -Tamara Vonta je močno presegla pooblastila parlamentarne komisije in kršila zakon

V političnih krogih močno odmevajo očitki o domnevno spornih vpogledih v osebne in bančne podatke posameznikov (brez odobritev sodišč), ki so bili vabljeni pred parlamentarno komisijo pod vodstvom Tamare Vonta.

Največ pozornosti je sprožila izjava Aleša Hojsa, ki trdi, da je po zaslišanju ostal brez osebnega bančnega računa, čeprav naj bi bil na komisijo povabljen zgolj kot priča. O brskanju po njegovih podatkih ni bil obveščen, po zaslišanju naj bi mu bil bančni račun kar ukinjen. Njegove besede so sprožile burne odzive in odprle vprašanja o tem, kako daleč lahko sežejo pristojnosti parlamentarnih komisij.

“Bil sem samo priča”

Hojs poudarja, da ni bil osumljenec niti uradni preiskovanec, temveč zgolj priča v postopku parlamentarne komisije. Kmalu po zaslišanju naj bi od banke prejel obvestilo o ukinitvi računa, pri čemer naj bi bilo navedeno, da gre za politično izpostavljeno osebo in da je zaradi komisijskih zahtevkov prišlo do dodatnih preverjanj. To je sprožilo številna vprašanja na družbenih omrežjih in v političnih krogih. Kritiki komisije se sprašujejo, kako je lahko prišlo do vpogledov v občutljive finančne podatke osebe, ki formalno ni bila predmet preiskave.

Primerjave s policijskimi postopki

V javnosti se pojavljajo tudi primerjave s postopki policije in drugih organov pregona. Ti za dostop do bančnih podatkov praviloma potrebujejo sodno odredbo, medtem ko se zdaj pojavljajo domneve, da je parlamentarna komisija ge Vonta imela možnost dostopanja do določenih informacij brez neposrednega sodnega nadzora – želja po oblasti je bila očitno močnejša kot spoštovanje zakona. Del javnosti zato opozarja na morebitno neenako obravnavo ter zahteva jasna pojasnila glede zakonitosti in obsega pridobivanja podatkov.

Očitek o politični motiviranosti

Nekateri komentatorji in posamezniki, ki so bili vabljeni pred komisijo, med njimi tudi komunikacijski strateg Sebastjan Jeretič, opozarjajo, da naj bi bile metode komisije politično motivirane in daleč od strokovnega delovanja. Na drugi strani pa zagovorniki komisije poudarjajo, da morajo biti vsi postopki izvedeni v skladu z zakonodajo ter da nihče ne sme biti izvzet iz nadzora, kar seveda drži – a zakon velja za vse enako. V ospredju ostaja vprašanje, ali je šlo pri vpogledih v osebne podatke za zakonito ravnanje ali za prekoračitev pooblastil.

Tudi jaz sem bil tarča te komisije, ki je delovala v nasprotju z zakonom. Nisem bil osumljen, nisem bili niti poklican kot priča, a so brskali po mojih bančnih računih in nadlegovali moje kliente. Ker niso ugotovili nič spornega, so si poskusili nekaj izmisliti za diskreditacijo. https://t.co/7YjKgYQDv6

— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) May 27, 2026

Javnost pričakuje odgovore

Primer je sprožil razpravo o meji med nadzorom, javnim interesom in pravico do zasebnosti. Gre namreč za občutljivo področje osebnih finančnih podatkov, kjer javnost pričakuje popolno transparentnost in jasna pravila. Ali bodo sledila uradna pojasnila pristojnih institucij in komisije, bo pokazal razvoj dogodkov v prihodnjih dneh.