Kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, večja avtonomija učiteljev, manj birokracije ter reševanje vse hujšega pomanjkanja kadra. To so med glavnimi cilji, ki jih je ob začetku mandata predstavil minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević.
Minister je na konferenci ravnateljev poudaril, da mora šola ostati prostor znanja, kritičnega razmišljanja in odprte izmenjave pogledov. Njegovo osrednje sporočilo je bilo jasno:
»Šola mora učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti.«
Rončević je ob tem napovedal tudi spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja in maturi, vendar poudaril, da njuna ukinitev ni predvidena. »Prihodnosti naše države ne določajo samo naravni viri ali geografska lega, temveč predvsem znanje ljudi. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino eno ključnih razvojnih ministrstev,« je dejal. Po njegovih besedah mora država ustvariti okolje, v katerem bo Slovenija ostala družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti in priložnosti.
Učiteljem več avtonomije in manj birokracije
Ena ključnih napovedi novega ministra je administrativna razbremenitev šol in učiteljev. Rončević želi okrepiti tudi ugled ter avtoriteto učiteljskega poklica. »Zelo si bomo prizadevali za dvig ugleda učiteljskega poklica in krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije. V tem imate zelo močnega zaveznika,« je sporočil ravnateljem. Pomanjkanje učiteljev je označil za eno največjih razvojnih težav slovenskega šolstva. Po njegovem mnenju mora država ustvariti pogoje, zaradi katerih bo učiteljski poklic ponovno zanimiv tudi za najboljše diplomante.
Ob tem pa opozarja, da težave ne bo mogoče rešiti zgolj z novimi zaposlitvami. Treba bo po njegovih besedah razmisliti tudi o novih načinih poučevanja in tehnologijah, ki že močno spreminjajo pedagoško delo.
Manj možnosti za pritoževanje glede ocen
Spremembe se obetajo tudi na področju ugovorov in pritožb. Minister napoveduje odpravo ugovorov na vzgojne opomine ter omejitev možnosti pritoževanja glede ocen. Po predvidenih spremembah naj tako ne bi bilo več mogoče vlagati pritožb zaradi posameznih ocen na inšpektorat. Možnost pritožbe naj bi ostala pri končni oceni, o kateri bi odločala posebna komisija na šoli. »Če administrativno pravilo nima dodane vrednosti za kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, se moramo vprašati, ali ga res potrebujemo,« je dejal Rončević.
Cilj ministrstva naj bi bil preprost: več časa za učence in manj časa za obrazce. Napovedal je tudi širši pregled administrativnih obveznosti, ki jih imajo danes učitelji in vodstva šol.
Ideološko nevtralna šola
Med najpomembnejšimi prioritetami je minister izpostavil tudi kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje. Po njegovem mnenju mora javna šola ostati prostor, kjer imajo osrednjo vlogo znanje, argumentirana razprava ter razvijanje sposobnosti samostojnega in kritičnega razmišljanja. »Njene ključne naloge so posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov,« je poudaril.
Spremembe tudi pri NPZ in maturi
Rončević napoveduje tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature. Toda, kot poudarja, ne gre za njuno ukinitev. NPZ in matura po njegovem ostajata pomembna instrumenta za spremljanje kakovosti šolskega sistema in zagotavljanje primerljivih standardov znanja. Spremembe bodo po njegovih besedah potrebne predvsem zaradi hitrega razvoja tehnologije, sprememb v družbi ter drugačnih potreb sodobnega izobraževanja.
Minister pa ob tem poudarja, da prilagajanje sistema ne sme pomeniti zniževanja standardov znanja. Nova smer ministrstva je tako precej jasna: manj birokracije, več avtonomije učiteljev, več poudarka na znanju in kritičnem mišljenju ter spremembe pravil, ki so v zadnjih letih povzročala vse več nezadovoljstva med zaposlenimi v šolstvu.
P.N.