Koliko javnega denarja prejmejo nevladne organizacije, povezane z iniciativo Glas ljudstva? Prav to je vlado vprašal poslanec SDS Jože Tanko, odgovor pa je dvignil veliko prahu. Vladna preglednica je sprva pokazala kar 4.399.047 evrov javnih sredstev v enem letu. Poznejše preverjanje pa je pokazalo, da je bila številka zaradi napake najverjetneje previsoka.

Tanko je vlado vprašal, koliko javnega denarja so v letu 2023 prejele civilnodružbene organizacije, ki jih na svoji spletni strani združuje Glas ljudstva, in iz katerih ministrstev je denar prišel. Glas ljudstva je takrat povezoval več kot sto različnih društev, zavodov, inštitutov in drugih organizacij. Odgovor vlade je bil presenetljiv: v preglednici je bilo skupaj navedenih za 4.399.047 evrov nakazil.

Toda pri milijonskem seštevku se je pojavila napaka

Po objavi vladnega odgovora so se podatki začeli primerjati z javno dostopnimi evidencami in pokazalo se je, da nekaj ne drži. Pri Združenju CAAP je bilo namreč navedenih 775.736 evrov, čeprav naj bi ta številka v resnici predstavljala seštevek drugega stolpca oziroma širšega sklopa nakazil ministrstva za kulturo. Ko se ta napaka odšteje, ostane približno 3.623.311 evrov javnega denarja, ki so ga v letu 2023 prejele posamezne organizacije, navedene med članicami oziroma sodelujočimi organizacijami Glasu ljudstva. Tudi to pa je več kot 3,6 milijona evrov v enem letu.

Med največjimi prejemniki več sto tisoč evrov

Po objavljenih podatkih je bila med večjimi prejemniki Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, pri kateri je bilo samo pri obrambnem ministrstvu navedenih 523.515 evrov.

Zavod Krog je bil pri zunanjem ministrstvu naveden s 316.600 evri, Forum za enakopraven razvoj z 247.000 evri, med večjimi prejemniki pa so bili tudi Bunker, Legebitra, Slovenska filantropija, Plesni teater Ljubljana, ŠKUC, Focus in druge organizacije. Denar je prihajal iz več ministrstev in za različne projekte, zato vseh teh nakazil ni mogoče obravnavati kot financiranje ene same dejavnosti ali ene same politične kampanje.

Jenull: Glas ljudstva ni dobil niti evra

Pomembno pa je tudi pojasnilo Jaše Jenulla. Ta je po polemiki poudaril, da Glas ljudstva kot civilna iniciativa nima pravnega statusa in sam ne prejema državnih sredstev, prav tako po njegovih besedah noben državni denar ni bil nakazan njemu osebno. Po njegovem gre pri omenjenih milijonih za financiranje projektov posameznih nevladnih organizacij, ki obstajajo samostojno in opravljajo različne dejavnosti – od pomoči ranljivim skupinam do kulture, varovanja okolja in človekovih pravic.

Vprašanje kljub temu ostaja: kam gre denar davkoplačevalcev?

Toda razkriti podatki odpirajo širše vprašanje. Če država samo organizacijam, ki jih povezuje ena civilnodružbena iniciativa, v enem letu nakaže več milijonov evrov, imajo davkoplačevalci pravico vedeti za katere projekte, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi konkretnimi rezultati je bil ta denar porabljen. Še posebej zato, ker gre za organizacije, med katerimi so nekatere zelo aktivne tudi pri oblikovanju javnega mnenja in pritisku na politiko.

Pri takšnih zneskih bi morala biti transparentnost popolna. Milijoni sami po sebi še ne dokazujejo ničesar spornega. So pa več kot dovolj velik razlog, da se vsak porabljeni evro javnosti jasno pojasni in prav tako je pomembno to, da se političnega aktivizma ne financira iz davkoplačevalskega denarja – tako kot se je očitno financiralo kolesarjenje po Ljubljani.