PARO – mehki revolucionar
Njegovo ime je PARO. Robotični terapevtski tjulenj, ki ga je razvil japonski inženir dr. Takanori Shibata. Opremljen je s sofisticiranimi senzorji, ki mu omogočajo, da se odziva na dotik, glas, gibanje in svetlobo. Ko ga pobožate, renči, premika glavo in se vede kot pravi mladi tjulenj.
Na Japonskem PARO že dolgo ni novost. Zdaj pa počasi, a odločno osvaja tudi Evropo.
Zakaj roboti delujejo tam, kjer zdravila odpovejo?
Demenca bolnike pogosto potisne v svet globoke osamljenosti, tesnobe in nemira. Klasična zdravila imajo močne stranske učinke. Roboti pa delujejo drugače – sprožijo čustveni odziv brez kemije.
Študije kažejo impresivne rezultate:
- Znatno zmanjšanje nemira in agresivnega vedenja
- Manjša potreba po pomirjevalih
- Izboljšano razpoloženje in več socialnih interakcij
Roboti že osvajajo Evropo
Danska, Velika Britanija, Nemčija, Belgija, Nizozemska in Italija so med državami, kjer PARO in podobni roboti (Pepper, Zora, ElliQ) že redno uporabljajo v domovih za ostarele.
Kako pa je v Sloveniji?
V Sloveniji smo še v začetni fazi, a premiki so opazni.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je leta 2025 objavilo razpis, s katerim domovi za ostarele lahko pridobijo do 40.000 evrov za nakup robotov in druge tehnologije. V nekaterih domovih so že testirali preproste robotske ljubljenčke in humanoidne robote, predvsem za spodbujanje aktivnosti in zmanjševanje osamljenosti.
Sistematične uporabe PARO tjulnja pri nas še ni, vendar se zanimanje povečuje. Direktorji domov poročajo, da zaradi vse večjega števila dementnih stanovalcev in pomanjkanja negovalnega kadra iščejo nove rešitve. Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko v naslednjih 3–5 letih roboti postali bolj pogosti tudi v slovenskih ustanovah.
Kljub uspehom ostajajo vprašanja: Ali je prav, da dementne ljudi »zavajamo« z roboti? Ali bodo roboti zmanjšali človeški stik? Strokovnjaki soglašajo, da morajo roboti dopolnjevati nego, ne pa jo nadomestiti.
Število ljudi z demenco v Evropi (in Sloveniji) hitro raste. V takšnih razmerah roboti niso več znanstvena fantastika – postajajo nuja.
Morda bo čez pet ali deset let v evropskih in slovenskih domovih za ostarele povsem običajno, da ob postelji leži majhen beli tjulenj, ki tiho renči in daje toplino tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
Boj proti demenci brez tablet se je začel. In zaenkrat kaže, da roboti zmagujejo.
Uredništvo Notranjska