Ko denar ne bi bil ovira in bi svet zdrsnil v veliko globalno vojno, kam bi se umaknili? Na osamljen tropski otok, v švicarski bunker ali čim dlje na jug planeta? Britanski mediji so izpostavili države in območja, ki bi zaradi oddaljenosti, nevtralnosti, hrane in majhnega strateškega pomena lahko sodili med varnejše kraje ob velikem svetovnem konfliktu. Med njimi so Fiji, Nova Zelandija, Švica, Čile in celo Antarktika.
Pri takšnih seznamih je seveda potreben velik opozorilni napis: nihče ne more vedeti, kako bi se dejanska svetovna ali jedrska vojna razvijala. Država, ki je varna v enem scenariju, je lahko zaradi vojaških baz, zavezništev, dobavnih poti ali radioaktivnih padavin ogrožena v drugem. Toda nekaj lastnosti se vedno znova pojavlja: čim dlje od velikih sil, čim manj pomembnih vojaških ciljev in čim več možnosti, da država sama zagotovi hrano, vodo in energijo.
View this post on Instagram
Fiji: raj sredi Pacifika bi lahko postal zatočišče
Fiji ima poleg tega gozdove, ribolovna območja in druge naravne vire, ki bi lahko pomagali prebivalstvu ob razpadu svetovnih dobavnih verig. Prav zato se država redno pojavlja na seznamih možnih zatočišč ob globalnem konfliktu.
Skratka: tropsko morje, ribe in tisoče kilometrov oceana med vami in največjimi svetovnimi prestolnicami. Končno turistični prospekt z nekoliko manj prijetnim razlogom za potovanje.
Nova Zelandija ima skoraj idealno kombinacijo
Še resnejši kandidat je Nova Zelandija. Oddaljena je od večine največjih svetovnih vojaških žarišč, ima močno kmetijstvo, veliko vode ter razmeroma majhno prebivalstvo. Poleg tega je po Global Peace Indexu 2026 druga najbolj miroljubna država na svetu, takoj za Islandijo.
Njene gore in razgiban teren bi lahko ponudili dodatno naravno zaščito, velika proizvodnja hrane pa je pri scenarijih dolgotrajne svetovne krize verjetno še pomembnejša od same oddaljenosti. Ker če se globalne dobavne verige sesujejo, pogled na lepo goro pomaga samo do prvega praznega hladilnika.
Tuvalu, Samoa in Kiribati: rešitev je morda v tem, da niste pomembni
Prav njihova majhnost in oddaljenost bi lahko bila v svetovnem spopadu njihova največja prednost. Tuvalu se denimo pogosto omenja kot država, ki bi imela za vojskujoče se velesile zelo majhen strateški pomen.
Toda življenje na majhnem otoku ima drugo težavo: odvisnost od uvoza. Gorivo, zdravila in številne druge dobrine bi lahko v primeru zloma svetovne trgovine hitro postale precej dragocenejše od zlatih palic.
Švica: gore in bunkerji
Če vam tropski otoki niso všeč, obstaja evropska klasika: Švica. Njena stalna nevtralnost je bila mednarodno priznana že leta 1815, ne šele po drugi svetovni vojni, kot se včasih napačno navaja. Država ima obenem dolgo tradicijo oborožene nevtralnosti ter razvito civilno zaščito. Švica je leta 2026 celo tretja na svetu po Global Peace Indexu. Takoj za njo je, zanimivo, Slovenija. Prednost Švice predstavljajo Alpe in obsežna infrastruktura zaklonišč. Slabost pa je nekoliko očitna: leži sredi Evrope.
Če bi bilo glavno bojišče prav evropska celina, tudi najlepši bunker v Alpah ni ravno isto kot otok sredi južnega Pacifika.
Čile: na eni strani Pacifik, na drugi mogočni Andi
Med zanimivejšimi možnostmi je tudi Čile. Državo z vzhoda praktično zapirajo Andi, z zahoda pa Tihi ocean. K temu je treba prišteti dolgo ozemlje, močno kmetijstvo in številne naravne vire.
Zaradi takšne kombinacije geografske izolacije in možnosti samooskrbe se Čile pogosto pojavlja med državami, ki bi lahko bile odpornejše na motnje svetovnih dobavnih verig. Podoben argument velja za Argentino, predvsem zaradi ogromne kmetijske proizvodnje in sposobnosti pridelave velikih količin hrane.
Južna Afrika: voda in hrana lahko postaneta pomembnejši od bunkerja
Na seznamih se pojavlja tudi Južna Afrika. Njena prednost ni toliko politična nevtralnost kot sposobnost preživetja večje svetovne gospodarske motnje. Država ima obsežna kmetijska območja, zaloge sladke vode, različne vire hrane in relativno razvito infrastrukturo. V dolgotrajnem konfliktu bi bila prav sposobnost zagotavljanja hrane in osnovnih dobrin lahko ena najpomembnejših prednosti.
Antarktika: bombe vas morda ne dosežejo, vse drugo pa vas
In potem je tu najbolj ekstremna možnost: Antarktika. Ogromna, odročna in skoraj brez stalnega prebivalstva. Vojaško gledano bi bilo težko najti veliko bolj odmaknjen kraj. Težava?
Temperatura, led, pomanjkanje hrane, skoraj popolna odvisnost raziskovalnih postaj od zunanje oskrbe in dejstvo, da večina ljudi nima ravno jedrskega ledolomilca parkiranega pred hišo. Antarktika je zato odličen primer kraja, kjer bi bila možnost neposrednega bombardiranja lahko zelo majhna, možnost neprijetnega konca zaradi okolja pa nekoliko bolj ustvarjalna.
Islandija, Grenlandija, Butan in Indonezija
Med možnimi zatočišči se pojavljajo tudi Islandija, Grenlandija, Butan in Indonezija.
- Islandija je po Global Peace Indexu 2026 ponovno najbolj miroljubna država na svetu, poleg tega ima veliko sladke vode in obnovljive energije.
- Butanu pomaga himalajska geografija, Indoneziji razpršenost na tisoče otokov, Grenlandiji pa predvsem ogromna oddaljenost in redka poseljenost.
- Nobena od teh lastnosti sicer ne pomeni, da bi bila država v globalnem konfliktu avtomatično varna.
In Slovenija? Presenetljivo visoko
Tu zgodba dobi zanimiv slovenski preobrat.
Po Global Peace Indexu 2026 je Slovenija četrta najbolj miroljubna država na svetu, za Islandijo, Novo Zelandijo in Švico ter pred Irsko in Avstrijo.
Slovenija ima ob tem precej drugačno geografsko težavo kot Fiji ali Nova Zelandija: leži v samem osrčju Evrope. Če bi torej denar res ne bil vprašanje in bi svet začel izgubljati kolektivni razum, bi bila logika precej preprosta: daleč od velikih vojaških sil, čim manj strateško pomembno in nekje, kjer lahko pridelate dovolj hrane.
Tropska vila na Fidžiju nenadoma ne zveni več kot potrata denarja, ampak kot zelo nenavadna zavarovalna polica.
P.N.