Predsednik vlade Janez Janša se je v Ankari udeležil vrha zveze Nato, kjer so voditelji držav članic razpravljali o prihodnosti zavezništva, večjih obrambnih vlaganjih, krepitvi obrambne industrije, podpori Ukrajini in pripravljenosti Nata na aktualne varnostne izzive.
Premier je ob tem opozoril, da po njegovem ne gre več le za vprašanje številk, temveč za vprašanje kredibilnosti države in njene varnosti. Poudaril je, da Slovenija ne more od zavezništva pričakovati zaščite, hkrati pa sama ne izpolnjevati dogovorjenih obveznosti.
Kot eno ključnih sporočil slovenske delegacije je izpostavil, da bo Slovenija odslej v zavezništvu držala besedo. Po njegovih besedah mora država obljubiti samo tisto, kar je pripravljena tudi uresničiti. Ob tem je bil kritičen do prejšnje vlade, za katero trdi, da je zaveznikom obljubljala izpolnjevanje obrambnih zavez, nato pa tega ni uresničila.
Janša je omenil tudi vprašanje osemkolesnikov boxer. Po njegovih besedah je bila prekinitev pogodbe napaka, zaradi katere bo Slovenija zdaj težje in dražje izpolnjevala Natove cilje zmogljivosti. Opozoril je, da so se cene v zadnjih letih zvišale, dobavni roki pa podaljšali.
Na vrhu je bila pomembna tema tudi Ukrajina. Slovenija naj bi obrambne izdatke letos povečala tudi prek pomoči Ukrajini v okviru Natove pobude PURL, v okviru katere članice financirajo dobavo ameriške vojaške opreme Kijevu. Janša je napovedal, da bo Slovenija za ta namen prispevala 50 milijonov dolarjev.
Srečanje v Ankari je tako za Slovenijo pomenilo predvsem soočenje z vprašanjem, kako hitro in verodostojno lahko dohiti zaveze, ki jih je dala zavezništvu. Janševo osrednje sporočilo je bilo jasno: Slovenija mora v Natu ponovno vzpostaviti zaupanje, povečati obrambne zmogljivosti in dokazati, da njena beseda nekaj velja.
P.N.



























