Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil nekaj informacij in usmeritev v pomoč pri pogovoru z osebami, ki so zaradi suma na okužbo ali potrjene okužbe z novim koronavirusom v izolaciji ali karanteni ter se lahko soočajo z različnimi duševnimi in drugimi stiskami. Vse pa se začne s skrbjo za svojo umirjenost in dobro počutje.
Izolacija ali karantena sta lahko vir napora in stresa, ki lahko načne zdravje. V primeru, da oseba potrebuje poglobljeno psihološko podporo in pomoč, če se oseba, ki nudi pomoč, v tem ne čuti dovolj kompetentna, naj jo osebo preusmeri na strokovnjake, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji.
V povezavi s koronavirusom in ukrepi karantene imajo ljudje običajno tudi dodatne strahove, kot so strah pred okužbo in zapleti povezani z njo, skrb za družinske člane, da se ne bi okužil kdo od njih, strah pred posledicami na delovnem mestu in finančnimi težavami ter pred stigmo. Težave povzročajo spremenjeni partnerski in družinski odnosi, strah pred morebitnimi razvezami, spremenjenim načinom šolanja, izolacijo in osamljenostjo.
Bolj intenzivno se na spremenjene razmere odzovejo osebe z duševnimi motnjami, otroci, starejši in osebe s kroničnimi obolenji.
Važno ostati miren
Na NIJZ svetujejo, da se med klicem govori z umirjenim glasom in pozitivnim tonom, ki izraža odprtost, razumevanje in upanje. Osebi je treba omogočiti, da o svoji stiski, o svojih strahovih, spregovori, to je mogoče s poslušanjem brez prekinjanja.
“Pozanimajte se, kaj osebi predstavlja največjo stisko oziroma težavo in jo poskušajte pomiriti. Sprejmite in ne obsojajte posameznikove čustvene reakcije, tudi, če se vam zdi pretirana. Podcenjevanje ali zmanjševanje pomena posameznikove stiske ne pomaga, prav tako ne pomaga tolažba v smislu ‘vse bo v redu’ … Posamezniku ponudite občutek varnosti in kontrole,” so zapisali na NIJZ.
Posameznika je treba tudi spodbuditi, da v največji možni meri v danih razmerah nadaljuje obstoječe vsakodnevne aktivnosti, rutino, in po potrebi uvede nove. Da ni vsaka sprememba nujno slaba in da je v tej situaciji potrebna.
“Osebi pomagajte prepoznati in najti upanje, da uvidi stvari, ki so zanjo pomembne, ji osmišljajo življenje in ji pomagajo upati. Spodbujajte posameznika, da se osredotoči na določeno aktivnost ali nalogo, kot so fizična aktivnost, ki jo lahko izvaja doma, miselne vaje, križanke, sudoku, branje knjig, gledanje filmov,” svetujejo strokovnjaki NIJZ.
Predlagajo tudi uporabo tehnik sproščanja, dihalne tehnike, vizualizacije, postopnega mišičnega sproščanja in avtogeni trening.
Uredništvo, prvotno objavljeno tukaj.
