Migracijska politika je znova ena najbolj vročih političnih tem v Sloveniji in tudi v EU. Medtem ko je prejšnja vlada Roberta Goloba problem nezakonitih migracij pogosto reševala predvsem z mehkejšim pristopom, integracijo in administrativnimi postopki, Janez Janša opozarja, da se temeljnega problema ne da rešiti tako, da se nezakonite vstope preprosto preimenuje v zakonite.

Njegovo sporočilo je jasno: ilegalne migracije nikoli ne bodo legalne. Po podatkih slovenske policije je bilo v prvih petih mesecih leta 2026 obravnavanih 12.089 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je za več kot 40 odstotkov več kot v istem obdobju leto prej, ko jih je bilo 7.655. To pomeni, da ne govorimo o nekaj posameznih primerih, ampak o tisočih ljudeh, ki so mimo pravil vstopili v državo.

Prav zato se odpira vprašanje odgovornosti prejšnje vlade. Če je v samo petih mesecih v Slovenijo nezakonito vstopilo več kot 12 tisoč ljudi, potem je težko govoriti o učinkovitem nadzoru. Še posebej zato, ker so bile odločitve Golobove vlade v preteklosti usmerjene v odstranjevanje ograje na meji in bolj sproščen pristop do migracij, kar so kritiki že takrat označevali za nevarno sporočilo tihotapcem in migrantom na balkanski poti.

Janša je že večkrat poudaril, da nezakoniti prehodi ne potekajo prek uradnih mejnih prehodov, zato zgolj klasični nadzor na mejnih točkah ni dovolj. Po njegovem morajo biti ukrepi usmerjeni v učinkovito varovanje celotnega obmejnega območja, saj se migracijski pritisk ne ustavi pri političnih željah, ampak pri dejanskem nadzoru meje.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Visegrád24 (@visegrad.24)

V ozadju je tudi širše vprašanje: ali država še loči med zakonitimi in nezakonitimi migracijami? Konservativni del politike opozarja, da je to ločnico treba ohraniti jasno in brez izgovorov. Kdor želi v Slovenijo priti zakonito, mora spoštovati postopke, dokumente, pravila in odločbe države. Kdor vstopi nezakonito, pa ne more pričakovati, da bo država problem rešila tako, da bo nezakonitost politično olepšala.

Golobov pristop je po mnenju kritikov ustvaril prav to nevarno zmedo: namesto da bi država jasno sporočila, da nezakonit vstop ni sprejemljiv, je ustvarjala vtis, da se bo skoraj vsak nezakonit prihod prej ali slej obravnaval kot administrativni postopek. Tako se po njihovem sporočilo migrantom in tihotapcem glasi: pridite, sistem vas bo že nekako sprejel.

A varnost države ni humanitarna brošura. Slovenija je majhna država na občutljivi migracijski poti. Če se nadzor razrahlja, če se meja spremeni v formalnost in če se nezakoniti vstopi začnejo obravnavati kot nekaj normalnega, posledice ne čutijo samo politiki v Ljubljani, ampak predvsem prebivalci obmejnih krajev, policisti na terenu in lokalne skupnosti.

Ob tem Slovenija ni osamljen primer. Evropske države se že več let spopadajo z vprašanjem, kako zaščititi zunanje in notranje schengenske meje, hkrati pa spoštovati mednarodne obveznosti. Slovenija je začasni nadzor na notranjih schengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko uvedla oktobra 2023, pozneje pa je bil ukrep večkrat podaljšan oziroma prilagojen.

Toda številke kažejo, da samo papirnati ukrepi niso dovolj. Če policija v petih mesecih zabeleži več kot 12 tisoč nedovoljenih prehodov, potem je jasno, da sistem pušča. In ko sistem pušča, mora politika nehati iskati besedne obvode.

Ilegalen vstop ni legalen vstop. Nezakonita migracija ni urejena migracija. Meja brez nadzora ni meja. Država, ki ne zna varovati svojega ozemlja, pa izgublja osnovno avtoriteto.

Zato Janševo sporočilo zveni ostro, a za mnoge tudi samoumevno: ilegalne migracije ne bodo nikoli legalne. Slovenija potrebuje jasno ločnico med tistimi, ki prihajajo zakonito, in tistimi, ki pravila zavestno obidejo. Potrebuje učinkovito policijo, varovano mejo, sodelovanje s sosednjimi državami in politiko, ki ne bo iz problema delala jezikovne telovadbe.

Če je bila Golobova “rešitev” v tem, da se nezakonite migracije administrativno zmehča, potem nova politika napoveduje nasprotno: red, nadzor in jasno sporočilo, da se pravil države ne da preskočiti.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA